Reševalni pas: bodi junak, bodi prvi

Aktualno

Kaj naredite v trenutku popolne nemoči? Kaj bi naredili, če bi šlo za življenje in smrt? Gasilci in reševalci občutijo največjo nemoč, ko pridejo na kraj nesreče pozneje, kot bi prišli, če bi bil reševalni pas pravilno narejen. Ali ko pridejo na kraj nesreče prepozno. Ko se morajo na avtocesti ali hitri cesti prebijati skozi gnečo vozil, uporabijo vso zvočno in svetlobno signalizacijo.

Da sprostijo stres in napetost, tudi vpijejo in si pomagajo s kakšno @s?5!#!?!?!. O intervencijah na avtocestah in hitrih cestah ter o reševalnem pasu je spregovoril Simon Šter, vodja oddelka gasilcev Gasilsko-reševalne službe Kranj.

»To so trenutki, ko se sekunde spreminjajo v minute. Ko čakaš, da te vozniki opazijo in se odmaknejo. Vozniki tovornih vozil pa potrebujejo še veliko več časa zaradi dolžine in širine svojih vozil,« razlaga vodja gasilske enote v Kranju, ki ima vodilo “Vedno z vami in za vas.”

V takih situacijah gasilci občutijo jezo in frustracijo, telo odreagira z rdečico, povišanim srčnim utripom, dodatnim brizgom adrenalina in kortizola. A tudi če je reševalni pas formiran pravilno, se gasilci vseeno ne upajo prepustiti veselju. Simon Šter je prepričan, da mora pazljivost biti še večja, saj nikoli ne veš, kje se najde kakšen »firbec«, ki hoče pogledati iz kolone.

Ko se zgodi prometna nesreča na avtocesti ali hitri cesti, je to dogodek, ki lahko za vedno spremeni življenja žrtev, svojcev in povzročiteljev. Kako resne bodo posledice, je pogosto odvisno tudi od tega, kako hitro bodo lahko reševalne ekipe prišle na kraj nesreče.

Ponesrečenci so včasih življenjsko odvisni od gasilcev in voznikov v zastoju. Kaj pomeni to za ene, druge in tretje?

Gasilci, ki ne morejo pravočasno na kraj nesreče

Medtem ko morajo gasilci in reševalci na kraju nesreče obvladati situacijo, zbrano in usklajeno sodelovati v timu, pogosto pa tudi miriti ali bodriti ponesrečene in jim nuditi psihološko podporo, je zanje psihološko bolj naporen čas po koncu intervencije. Še posebej, če je reševalna ekipa prišla na kraj nesreče prepozno. Takrat se soočajo s stisko, tesnobo, nemočjo, frustracijo.

»V času reševanja se osredotočamo na svoje delo. Čas, ki pride po končanem posegu oziroma intervenciji, pa je poln slik, ki nam ostanejo v glavah. Premišljujemo, kakšen je bil postopek, kaj bi lahko naredili bolje, kje se je kaj zalomilo in zakaj.« Simon Šter

Najprej se o vseh vidikih intervencije pogovorijo s sodelavci. Imajo sproščujoč pogovor, s katerim rešijo večino stisk, ki se jim pojavijo in usidrajo v spomin. Med kolegi gasilci imajo usposobljene zaupnike, ki, če je treba, vodijo skupinske ali individualne pogovore. Če želijo, jim je na voljo tudi vsa ostala strokovna pomoč, razloži Šter. V letu 2019 je Gasilsko-reševalna služba Kranj intervenirala pri 142 primerih prometnih nesreč. Nekatere so bile tudi težje. Čeprav vidiš veliko prometnih nesreč, se teh vtisov in slik ne moreš navaditi.

Kaj pomeni in kako teče čas v prometnem zastoju, ko je reševalni pas pravilno formiran, in kako, ko si morajo gasilci pot skozi gnečo utirati, si oglejte v primerjavi posnetkov, ki so ju posneli gasilci PGD Dolnji Logatec. Preberite pa tudi, kaj so razlogi, da vozniki ne naredijo reševalnega pasu hitro in pravilno. >>