Iztok: Ali bi lahko bilo še slabše?

Avtomobilizem, Blog, KHD, root, Slovenija, Šport, Top, Uncategorized

Kolebal sem med nastopom ali ne, saj nismo bili prepričani ali bo naš Let’s race Twingo pripravljen ter če se mi bodo poklopile dubajske obveznosti.

Lemin vse prepoznavnejši Twingo Cup se je minuli vikend (15. aprila 2018) končno pričel s prvo od štirih načrtovanih štiri-urnih vztrajnostnih dirk.

Kolebal sem med nastopom ali ne, saj nismo bili prepričani ali bo naš Let’s race Twingo pripravljen ter če se mi bodo poklopile dubajske obveznosti. Na koncu se je le izšlo tako, da sem dobil letalsko karto nekaj čez polnoč, nato pa že čez slabih pet ur bil na letališču z vso prtljago.

Ghaith, ki me je pričakal na letališču, se niti ni zavedal, da sem tako na kratko s časom. Vendar on je bil odločen, da nastopi na slovenski dirki kot edini Emirat. Najverjetneje je bolj verjel v to, da bo avtomobil pripravljen kot sem sam. Nenazadnje je moral tik pred odhodom opraviti tečaj za licenco na dubajskem dirkališču ter nato v Sloveniji pri Viliju, rally-shop.si, nakupiti vso homologirano opremo. Še enkrat, kapo dol Ghaithu Al Falasiju, ki je s svojim prihodom v Slovenijo pokazal, da je pravi prijatelj in pravi “petrolhead”. Nisem pa niti kanček dvomil, da mu Slovenija ne bi bila všeč. Vanjo se je zaljubil že prvi dan. Medtem, ko jaz to pišem v Dubaju, on še vedno uživa lepote Slovenije in sosednjih držav.

Dirka!

Le dan pred prvim uradnim testom sem si vzel cel dan, da sem pomagal pri zadnjih pripravah dirkalnika. No ja, predvsem lepil sem nalepke, saj nisem ravno tehnični tip. Twinga smo zagnali, naložili na prikolico in ga v soboto želeli preizkusiti. Relist Grega Premrl, ki se je pridružil naši ekipi Pesakrompir in v bistvu v času akcije na Adrifund poskrbel, da smo prekoračili 100% podpore projekta, je imel čast prvi odpeljati nekaj krogov. Nenazadnje je bil najbolj izkušeni voznik med nami, ki je poleg Ghaitha in mene štela še Luko Gregoriča. Že v drugem krogu v bokse se je vrnil in razložil težavo, da avtomobil ne “dobavlja” vseh konjev. Nekje pri transformaciji iz serijskega v dirkalni Twingo je morala nastati napaka. Le ta pa nam je na koncu vzela toliko časa, da smo opravili z rezervnim vozilom okrnjen trening ter v nedeljo tik pred kvalifikacijami vendarle obupali in se odločili tudi za nastop z rezervnim dirkalnikom.

Odločitev ni bila tako slaba… Saj smo s pomočjo Grega dosegli 2. najboljši štartni položaj in takoj po pričetku dirke povedli za nekaj časa. Žal pa je v približno deseti minuti sledila nesreča, ko nas je nasprotnik potisnil v ogrado.

Ali nas je videl ali ne videl ne bi diskutiral. Video pokaže dejstva. Drugo dejstvo je, da bi se lahko nesreča končala bistveno slabše in tretje dejstvo, da smo s tem izgubili vse možnosti za uvrstitev v top 3. Po tihem smo upali na izkušnje prejšnjega leta, da bo sledilo še precej zapletov in posledično varnostnih vozil s čim bi počasi prilezli višje. A so tokrat praktično vsi vozniki pokazali izjemno konstantnost in visok nivo dirkanja. Zaradi česar nismo uspeli poloviti zaostanka 30 minut, ki smo jih preživeli v boksih.

Vse skupaj pa je botrovalo k temu, da sem bil ves dirkaški konec tedna na trnih. Živčen, s pomanjkanjem spanca. Pred samo dirko sem naredil zgolj nekaj poskusnih krogov in se tako med svojo vožnjo na dirki predvsem držal načrta, da dirkalnik pripeljemo varno do cilja. Zavedam se, da sem bil daleč od meje, ko bi vozil na limitu sebe in vozila. A nikakor se nisem uspel zbrati. Dejansko sem se po dirki vprašal, če je smisel toliko truda in energije vložiti v projekt, če se na koncu razblini bistvo vsega skupaj. Uživati v vožnji.

Ali bi lahko bilo še slabše?

Lahko, ampak vedno je potrebno iz vsega potegniti pozitivno in nekaj poučnega:

  • Ker naš Twingo ni deloval optimalno, je tako ostal v enem kosu, kar ne moremo trditi za rezervnega.
  • Spoznanje, da moram še veliko delati na psiho-fizični pripravi, da bom na stezi vedno optimalen (posledično pa bom lahko to znanje prenesel v vsakdanje življenje).
  • Kljub natrpanemu urniku sem uspel preživeti nekaj časa z družino in najbližnjimi.
  • Teden sem preživel z Lado Urban (Nivo), ki mi je s svojo rusko preprostostjo le še potrdila, da ne rabimo veliko. A o Ladi kdaj drugič…

Lada Niva Urban 4×4 – enaka čez vse generacije

Foto: osebni arhiv in Davorin Pavlenič

Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet in @iztokfranko.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.