Lansko septembrsko jutro bi bilo kot vsako poprej. Vroče, z veliko vlage v zraku… Imam, sedaj se zavedam, eno grdo navado in sicer: Najprej, ko se prebudim, sežem po telefonu in preverim novosti na družabnih omrežjih.
Tokrat mi je WhatsApp sporočilo mojega nadrejenega vzelo sapo. Trikrat sem prebral sporočilo, da sem se prepričal, če sem prebral prav. Skupni prijatelj, eden izmed prvih, ko sem se preselil v Dubaj leta 2014, se je odpravil zgodaj spati zaradi čudne bolečine v nogi. Nekaj ur kasneje ga je prijatelj našel spečega za vedno. Letos bi dopolnil 32 let. Bil je eden tistih ljudi, ki so preprosto kul. Popolnoma obrita glava in močna gosta črna brada sta bili njegov zaščitni znak. Spoznal sem ga na enem izmed prvih promocijskih eventov, ki sem jih organziral za RAMY Automotive. Bil je tisti, ki te ne želi zgolj spoznati, ker bi te nekoč morda rabil za kaj, ampak ker si želi pristnega odnosa. Vedno je dajal občutek, da živi za sedaj. Bil je, oziroma deloval je, vedno “v easy”. Razen, ko se je šlo za tekmovanje. Takrat je pokazal svojo borbeno plat. Vsekakor pa je bil človek, na katerega si se vedno lahko zanesel. Z njim sem sodeloval na več dogodkih in ker sem bolj živčne narave, ali bo vse steklo, kot je v načrtu, je ravno on s svojo umirjeno energijo poskrbel, da me je prepričal, da bo vse OK… In tudi je.
Vedno je dajal občutek, da živi za sedaj.
Iz vsakega dogodka se lahko vedno vsaj nekaj naučimo. Žal nam šele žalostni dogodki zlezejo pod kožo, da se nad življenjem zamislimo in odpremo oči. Po izgubi prijatelja sem razmišljal veliko in vsi tovrstni miselni procesi so naredili svoje, nakar sem se pričel zavedati, da mi privarčevani evri resnično nič ne koristijo, če se prihodnje jutro ne bom več zbudil.
Nenehno hitenje v življenju mi prej škoduje, kot koristi. Dobro se je za trenutek ustaviti in narediti nekaj za svojo dušo.
Upam, da bom s projektom LET’S RACE zbudil marsikoga, ki uživanje življenja zadnje čase tako rečeno daje na stran. Češ, sedaj ni čas za dirkanje… Sedaj je čas za delo. Kdaj pa bo čas za tisto kar te veseli, če ne SEDAJ? V tem trenutku?
Nas “petrolheade” je včasih težko razumeti. Hrana nam je adrenalin in hitrost skozi zavoje. Ko prestopim prag strahu ali bom zvozil šikano, živim.
Življenje je dirka. Kot ljubitelj tovrstnega športa vidim ogromno povezav med našim vsakdanjim življenjem in dirko. Začne se s pomembnim štartom, nadaljuje z mnogo premišljenimi potezami in konča ob prevoženi življenjski štartno-ciljni črti. Boš dopustil, da te preseneti tehnična okvara, preden prilezeš do cilja?
Foto: osebni arhiv
Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet in @iztokfranko.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
