Valentina Rossija namreč, ki je letošnjo sezono svetovnega prvenstva začel tako silovito, da je med konkurenco zavladala prava panika. Tokratna VN Francije v Le Mansu je bila prelomna dirka za Seteja Gibernaua, ki v prvih treh dirkah sezone ni upravičil statusa glavnega favorita za naslov prvaka. Sete se je po katastrofi na inavguracijski VN Kitajske znašel v nezavidljivem položaju, potem ko je vlogo Rossijevega glavnega tekmeca za naslov prevzel njegov moštveni kolega Marco Melandri. In kaj je lahko hujšega od dejstva, da te premaguje tip na enakem motorju? V dirkaških krogih je moštveni kolega tvoj najhujši sovražnik in prvi konkurent, ki ga želiš zmleti, zasenčiti, ponižati. Nedvomno na že tako načeto samozavest Španca to ni najbolje vplivalo. Tudi tokrat je statistika pred dirko govorila v Setejevo prid. Zadnji dve dirki na dirkališču v Le Mansu je dobil prav on, dejstvo da Rossiju v preteklosti to dirkališče ni preveč ustrezalo, pa ga je spet postavljalo v vlogo favorita.
Da je vloga favorita prej hendikep kot prednost se je pokazalo tudi tokrat. Sete Gibernau velja za izvrstnega dirkača. Njegovo kariero je nedvomno najbolj zaznamovala smrtna nesreča moštvenega kolega Dajira Kata. Po tistem tragičnem koncu tedna v Suzuki je bila pod vprašajem celotna prihodnost moštva Fausta Gresinija. Takrat je bila ekipa pred odločitvijo ali bo v Japončevo čast predčasno zaključila sezono. Odločili so se nasprotno in se vrnili v velikem slogu. Le štirinajst dni po tragičnem dogodku je Sete storil neverjetno, zmagal je v čast legendarni štiriinsedemdesetici, ki mimogrede še danes krasi njegov dirkalni motor. Takrat je našel zmagovalni ritem in povsem neobremenjeno Rossija priganjal vse do zadnje dirke sezone. Sedaj so se stvari nekoliko obrnile in prav Gibernau ima neverjetno smolo, da dirka v časih »čudežnega« Rossija. V nasprotnem primeru bi bil v tem trenutku verjetno drugemu zaporednemu naslovu svetovnega prvaka naproti, tako pa podlega pitisku in ne najde pravega ritma.
Kljub temu, da je Sete tokrat dirkal brez napak pa so bili pri yamahi tokrat dobro pripravljeni. Testiranja pred dirko v Šangaju in Le Mansu prinesla odločilen napredek pri odpravi nekaterih ključnih težav z vzmetenjem in yamahin duo je že v kvalifikacijah pometel s konkurenco. Za razliko od ostalih dirk se je tokrat prebudil tudi Rossijev moštveni kolega Colin Edwards, ki je končno našel svojo pravo formo. »Texas Tornado« je dirko začel silovito in vse do dvajsetega kroga je dišalo po njegovi zmagi. Rossi in Gibernau sta tudi tokrat štartala izredno slabo, mojstrska prehitevanja in nekaj rekordnih krogov po dirkališču Bugati, ki so strnili vodilno trojko, kar je obetalo peklenski zaključek dirke. A tokrat je vse skupaj minilo v precej bolj umirjenem ritmu.
Nepričakovano se je od boja za zmago umaknil Edwards, ki je v uvodnih krogih nekoliko preveč obrabil zadnjo pnevmatiko in iz varnostnega aspekta ni tvegal kislih obrazov svojega moštva ob morebitnem padcu, po katerih slovi Teksačan. Vale in Sete pa sta začela vrtoglavih zadnjih osem krogov. Tokrat je bil Sete v položaju, ko bi v zadnjem krogu lahko vrnil potezo iz uvodne dirke v Jerezu, a mu Rossi z rekordom dirkališča v zadnjem krogu dirke ni pustil dosti možnosti. Tudi to je bil del njegove igre, ko si je zaradi izboljšav yamahinega dirkalnega prototipa z oznako YZR-M1 lahko privoščil tršo zmes zadnje pnevmatike in v silovitem finišu dirke izkoristil precej bolj svežo in neobrabljeno gumo od Setejeve. Velik točkovni zaostanek je verjetno pripomogel k temu, da vedno napadalni Gibernau ni vsaj poskusil s prehitevanjem po sistemu »z glavo skozi zid«…
Več v jutrišnjem Poletu:) (Prilogi Dela in Slovenskih Novic)
