generic image

Najmanjši karavan pri nas

Peugeotov malček 206 kljub letom ohranja oblikovno svežino ter polni srca precej Slovencem, predvsem nežnejšemu delu prebivalstva. Kot najmanjši karavan na našem trgu z oznako 206 SW pa je avtomobil uporabnejši, predvsem zaradi večjega prtljažnega prostora. Oblikovno je prav tako privlačen ter enako spodobno opremljen kot kombilimuzinka različica 206, prav tako enaka tehnika pa je glede na konkurenco že rahlo zastarela.

 

Oblikovno je Peugeot 206 SW spredaj povsem enak kot običajni 206, vse do konca sprednjih vrat. Velike razpotegnjene mačje oči ter velike reže za zajem hladilnega zraka v odbijaču kljub letom še vedno delujejo moderno in oblikovno sveže. Za sprednjimi vrati se streha nadaljuje naravnost do karavansko odsekanega zadka. Temno steklo na prtljažnih vratih daje vtis večjega avtomobila kot je Peugeot 206 SW v resnici, a je sila nepraktično pri vzvratni vožnji ponoči. Obdajajo ga pokončne zadnje luči, ki se zajedajo daleč v boke avtomobila. Na vsakem boku so po dvoja vrata, čeprav na prvi pogled izgleda, da so le ena. Kljuka zadnjega para je namreč nameščena v črn plastičen okenski okvir. Karavansko podobo avtomobila nenazadnje zaokrožujejo tudi črni plastični nosilci na strehi.

Steklo prtljažnih vrat lahko odprete posebej

 
V notranjosti je za potnike enako poskrbljeno kot v običajnem 206, kar pomeni dovolj prostora spredaj ter nekoliko manj zadaj. Tudi medosna razdalja je s 2.442 mm enaka, sicer pa bodo potniki na zadnji sedežni klopi veseli več prostora za glavo. Prednja sedeža zadovoljita z zadostnim vzdolžnim pomikom, s po višini nastavljivim voznikovim sedežem in s po višini nastavljivim volanskim obročem pa je moč najti ustrezen položaj za volanom. Sprednji sedeži se ponašajo tudi z relativno dobrim bočnim oprijemom, a kratko sedalno površino. Dolžinski prirastek na dolžino 4.208 mm gre na račun zadnjega previsa in s tem posledično večjega prtljažnega prostora. Le-ta je s 313 litri solidno velik, moč pa ga je po potrebi povečati s po tretjini prevračljivim naslonjalom zadnje klopi. Prtljažni prostor je dobro obdelan, vrata pa se zajedajo globoko v zadnji odbijač ter z dnom prtljažnega prostora tvorijo ravno površino, brez roba. To olajša nalaganje težjih predmetov, čeprav jim Peugeot 206 SW v osnovi ni namenjen. Bolj se mu poda prtljaga bolj luksuznega tipa, pa tudi vrečke in košare polne sobotnih nakupov se bodo v njem dobro počutile. Za nalaganje manjših kosov prtljage je mogoče odpreti tudi le zadnje steklo, da pa ne letajo prosto naokoli, poskrbi mreža za pričvrstitev.

Spodobno zmogljiv motor, škrtajoč menjalnik

 
Za pogon testnega Peugeota 206 SW je skrbel znan koncernski agregat, bencinski štirivaljnik s 1.360 kubičnimi centimetri delovne prostornine ter po dvema ventiloma nad vsakim valjem. Največjo moč 75 KM razvije pri 5.500 vrtljajih na minuto ter največji navor 111 Nm pri 3.400 vrtljajih motorne gredi. Soliden, a nekoliko preslabo zvočno izoliran motor za lagodnejšo in predvsem mestno vožnjo zadostuje, sape pa mu zmanjka pri vzponih v klanec pri višjih hitrostih, recimo na avtocestah. To je še občutneje pri polno obremenjenem avtomobilu. Povprečna poraba goriva je na testu znašala 6,6 litra na 100 prevoženih kilometrov, sicer pa se je gibala v razponu med 5,6 litra (izven mesta) in 8,4 litra. Slednji podatek smo dosegli predvsem pri težji desni nogi in višjih motornih vrtljajih, kjer je zna biti avtomobil tudi že kar prijetno poskočen. Nasploh je tudi podvozje doraslo moči motorja in ob pretiravanju v ovinku najprej oprijem izgubi zadek. Takrat je dobro imeti v ustrezni prestavi ter avtomobil z dodajanjem plina in volanom spraviti nazaj v želeno smer. Vzmetenje je dovolj trdo, da prepreči preveliko pozibavanje karoserije, a zato požre kakšno neravnino manj. Kompromis torej, ki pa bi lahko bil boljši. Petstopenjskemu ročnemu menjalniku se poznajo leta, saj ima ročica dolge hode, pa tudi tako majhna in tanka je, da ne vliva ravno pravega zaupanja. Menjalnik je za športnejše prestavljanje tudi prepočasen in premalo definiran, ob višjih vrtljajih motorja in prestavljanju navzdol pa utegne tudi neprijetno zaškrtati, predvsem iz tretje v drugo prestavo. Zavore so solidne, protiblokirni zavorni sistem ABS, ki je pomagal v testnem avtomobilu, je na voljo za doplačilo.

Dobro založena začetna raven opreme

Oznaka X-line kljub obetajočemu imenu pomeni osnovno raven opremljenosti, vendar se obeti na koncu izkažejo za pravilne. Osnovna serijska oprema pomeni električni pomik stekel spredaj, daljinsko centralno zaklepanje, servoojačevalnik volana, po višini nastavljiva voznikov sedež in volanski obroč, luči za meglo spredaj ter dve zračni blazini. Za dodatke, ki jih je imel testni avtomobil, pa je potrebno izbirati s spiska dodatne opreme. Z njega so že prej omenjeni protiblokirni zavorni sistem ABS, bočni zračni blazini, klimatska naprava z atermičnim vetrobranskim steklom in radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk in štirimi zvočniki. Vse to dvigne ceno z 2.389.000 za serijsko opremljen avtomobil na 2.896.800 slovenskih tolarjev za tako opremljenega, kot je bil testni. Če pod vse skupaj potegnemo črto, se Peugeot 206 SW 1,4 X-line izkaže za cenovno ugoden avtomobil. Konkurenti, mali karavani na osnovi avtomobilov nižjega razreda, se sicer ponašajo z zajetnejšim karavanskim zadkom in modernejšo tehniko, a so za enako oziroma celo nekaj višjo ceno opremljeni z manj zmogljivim motorjem in manj bogato založeni z opremo.

Foto: Miloš Milač

 

 


 

KOMENTAR: Majhen zunaj, večji znotraj
Mitja Koželj, novinar

 
Mali Peugeot s svojo zanimivo karoserijsko različico deluje odraslo. S svojimi še vedno skromnimi zunanjimi merami ponuja soliden prtljažni prostor, ki je raven in lepo obdelan. V primerjavi z običajno različico je podvozje nekoliko trše, zato se v ovinkih manj nagiba, vendar pa to pomeni tudi slabše blaženje kratkih grbin. Pohvalna je bogata serijska oprema in še vedno sveža oblika, nekoliko slabše pa se je odrezala izdelava, predvsem pa tudi nenatančen menjalnik.