Letošnji naslov svetovnega prvaka med konstruktorji je za Renault že enajsti tovrsten naslov.
Prvega so osvojili leta 1992 v sodelovanju z moštvom Williams, ki je bilo začeto koncem osemdesetih let. Po prvem so zapored – leta 1993 in 1994 – skupaj osvojili še dva naslova. Leta 1995 se je Renault povezal še z moštvom Benetton in z njim še isto leto osvojil še en konstruktorski naslov svetovnega prvaka. Nato je spet Williams osvojil prvenstvi 1996 in 1997, kar je pomenilo, da je Renault s svojimi motorji šestkrat zapored osvojil prvenstvo. Po kratkem premoru se je Renault v formulo 1 vrnil z lastnim moštvom Renault F1 Team, s katerim je osvojil svetovni prvenstvi 2005 in 2006. Najnovejše obdobje uspehov z moštvom Red Bull Racing je do danes prineslo tri naslove svetovnega prvaka med konstruktorji.
1992: Williams
Britanec Nigel Mansell je Renaultu privozil čisto prvi naslov svetovnega prvaka na nadvse prepričljiv način. Mansell je za volanom Williamsovega dirkalnika z motorjem Renault RS4 sezono začel s kar petimi zaporednimi zmagami. Njegova prevlada se je nadaljevala vse leto in naslov svetovnega prvaka med dirkači je zato osvojil že v dirki za VN Madžarske – komaj enajsti dirki sezone! Že z naslednjo dirko – za VN Belgije – je bil zagotovljen tudi naslov konstruktorskega svetovnega prvaka. Do konca sezone je naveza Williams – Renault skupaj nanizala 10 zmag, 15 prvih startnim mest, 11 najhitrejših krogov dirke in šest dvojnih zmag.
1993: Williams
Naveza Williams – Renault je še naprej vodila na področju tehničnih novosti in že drugo leto zapored osvojila naslova svetovnega prvaka med dirkači in konstruktorji. Motor RS5 je bil okrepljen, Alain Prost pa se je po enoletnem premoru vrnil v formulo 1 in zapletel v napet dvoboj s starim tekmecem Ayrtonom Senno. Po prvih treh dirkah je Brazilec vodil v skupni razvrstitvi, a se je “profesor” odzval s štirimi zaporednimi zmagami sredi sezone in naslov prvaka osvojil v dirki za VN Portugalske. Do konca sezone je Williams – Renault skupaj dosegel 10 zmag – sedem Alaina Prosta in tri novinca Damona Hilla – 15 od 16 možnih prvih startnih mest, 10 najhitrejših krogov v dirki in 22 uvrstitev na stopničke. Renault je zabeležil tudi svojo 50. zmago v formuli 1.
1994: Williams
Renault je z Williamsom spet osvojil naslov svetovnega prvaka, a je vso sezono zasenčila tragična nesreča Ayrtona Senne v Imoli.
1995: Benetton
Tistega leta so v veljavo stopili novi tehnični predpisi, ki so prostornino motorjev omejili na tri litre. Renault je z novim motorjem RS7 oskrboval tudi moštvo Benetton, njihov dirkač Michael Schumacher pa je z devetimi zmagami drugič zapored osvojil naslov svetovnega prvaka. Renault je še naprej sodeloval z Williamsom, z novim motorjem pa niso zmagali le v eni sami dirki sezone. Dirkači z motorji Renault so v končni razvrstitvi za svetovno prvenstvo osvojili prva štiri mesta.
1996: Williams
Williams je bil ponovno najmočnejše moštvo. Damon Hill je osvojil naslov svetovnega prvaka pred novincem Jacquesom Villeneuvom in tako postal edini sin svetovnega prvaka formule 1, ki je tudi sam osvojil to lovoriko. Hill je dosegel osem zmag, od tega tri zaporedne ob začetku sezone, naslov prvaka pa si je zagotovil v zadnji dirki sezone na Japonskem.
1997: Williams
Po zelo obetavni prvi sezoni je Jacques Villeneuve dobil vlogo vodilnega dirkača v moštvu in se nemudoma znašel v boju za naslov svetovnega prvaka s tedaj že dvakratnim prvakom Michaelom Schumacherjem. Kanadčan je tisto leto dosegel sedem zmag in deset prvih startnih mest, vendar je ostal boj za prvenstvo neodločen vse do zadnje dirke sezone v Jerezu na jugozahodu Španije. Po spornem trku s Schumacherjem, zaradi katerega je Nemec obtičal ob stezi in bil kasneje diskvalificiran iz celega prvenstva, je Villeneuve osvojil naslov svetovnega prvaka.
Renault se je po šestih zaporednih konstruktorskih naslovih na koncu sezone umaknil iz formule 1 kot uradni dobavitelj motorjev, vendar je bil njegov motor V10 še nekaj časa osnova motorjev, ki so jih uporabljala moštva Williams, BAR in Arrows.
2005: Renault
Renault je po uradnem umiku iz formule 1 na koncu sezone 1997 nekaj let kasneje vrnil na dirkališča v vlogi samostojnega konstruktorja, saj je leta 2002 prevzel moštvo Benetton. Z motorjem RS25 je moštvo naglo napredovalo vse do vrhunca, ko je Fernando Alonso v dirki za VN Brazilije jeseni 2005 dokončno osvojil naslov svetovnega prvaka med dirkači in s 24 leti in 59 dnevi postal tudi najmlajši svetovni prvak v zgodovini formule 1. S tem je podrl rekord, ki ga je dotlej imel Brazilec Emerson Fittipaldi. Renault je osvojil tudi konstruktorski naslov svetovnega prvaka.
2006: Renault
Z letom 2006 se je začelo novo obdobje, saj so dolga leta uporabljane motorje V10 zamenjali motorji V8. Renault je z motorjem R26 izdelal svoj čisto prvi osemvaljnik z V zasnovo. Alonso je z novim motorjem osvojil še drugi naslov svetovnega prvaka in s tem Renaultu zagotovil lovoriko v zadnjem prvenstvu z motorji V10 in v prvem z motorji V8. Španec je leta 2006 skupaj nanizal sedem zmag, med njimi tudi v dirki za VN Monaka, in postal najmlajši dvakratni svetovni prvak v zgodovini formule 1. Renault je osvojil tudi naslov svetovnega prvaka med konstruktorji s petimi točkami prednosti pred Ferrarijem.
2010: Red Bull Racing
V letu 2007 je Renault razvejal svojo dejavnost in s svojimi motorji začel opremljati tudi druga moštva. Ob tem je zasnoval uspešno partnerstvo z moštvom Red Bull Racing, čigar tehnični direktor je postal Adrian Newey, ki je izkušnje z Renaultom dobil še v obdobju, ko je delal pri Williamsu. Sezona je minila v epskem troboju moštev Red Bull, McLaren in Ferrari, ki je svoj epilog dobil šele v zadnji dirki sezone v Abu Dabiju. Tam je Sebastian Vettel osvojil naslov svetovnega prvaka med dirkači in s tem tudi od Hamiltona prevzel rekord najmlajšega prvaka v zgodovini formule 1. Renault je skupaj dosegel devet zmag, med katerimi je bila tudi odmevna trojna zmaga v Monaku.
2011: Red Bull Racing
Partnerstvo Red Bull Racing – Renault je nadaljevalo, kjer so zaključili prejšnjo sezono, in je prevladovalo vso sezono. Z motorjem RS27 gnani Red Bull Racing je v 19 dirkah osvojil 18 prvih startnih mest, 12 zmag – med njimi v Monaku in Italiji – in kar 650 točk. Moštvo je drugi konstruktorski naslov osvojilo z dirko v Južni Koreji, Vettel pa si je drugi naslov zapored zagotovil z dirko na Japonskem.
2012: Red Bull Racing
Pred zadnjo dirko sezone je partnerska naveza Red Bull Racing – Renault skupaj osvojila že 440 točk, sedem zmag, osem prvih startnih mest in sedem najhitrejših krogov dirke in si s tem zagotovila že tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka med konstruktorji.
V spodnjem videu je posnetek Renaultovega 30 letnega udejstvovanja v F1.
