Vedno ste lahko še boljši voznik (osebna izkušnja)

Vedno ste lahko še boljši voznik (osebna izkušnja)

Na velikonočni ponedeljek jo je april pošteno zagodel motoristom z dežjem in mrazom. Že navsezgodaj se tlačiva v skoraj neprebojne plasti toplih oblačil in se odpraviva na Vransko. Pa kaj bi to, smo že kaj hujšega doživeli. Na motorju si pač izpostavljen volji narave in to pač sprejmeš kot enega od mnogih čarov motociklizma. Še zadnjič natočiva gorivo in gremo na poligon.

Vransko proga

Jutro na Vranskem.

Ne veva, kaj naj pričakujeva od tečaja. Eden ima že par 100.000 km,  lepša polovica pa je naredila izpit pred dvema letoma. Ali bova izvedela kaj novega? Bova metala najine motorje po tleh? Bo tečaj sploh mogoč v takšnih vremenskih pogojih? No, kot se je izkazalo, so na Vranskem dobro spremljali vremensko napoved, tako da se je dan razvijal v čudovit sončen dan. Za treninge pa je bolje, da ni prevroče.

V preddverju centra naju odkljukajo, eden od udeležencev, ki mu motor ne vžge, nam je priboril še nekaj dodatnega časa za topel čaj. To me spomni na mlada leta, ko smo naše mopede dve uri popravljali za pol ure vožnje. No, na koncu se stvari uredijo, fantje na AMZS znajo nuditi prvo pomoč jeklenim konjičkom in vsi smo pripravljeni na trening.

Inštruktor Vojko zbere svojo četico tečajnikov in jih pelje na teoretičen del usposabljanja – ali bolje, na predavanje, kjer se na poljuden način podučimo o silah, ki delujejo na motocikel, ponovimo varnostne napotke glede čelade in pnevmatik in mimogrede še popravimo nekaj zaključkov, ki smo jih naredili skozi leta v gostilniških debatah. Vojko nam še predstavi, s katero tehniko vožnje bomo vozili po poligonu. Brez presedanja in nagibanja z motorjem. No, pa bo nekaj novega za naju. Oba že poznava to tehniko iz poligona, tako, da nama kar hitro spodbudi radovednost, kako bo to v praksi šlo.

Prikaz, kam na čeladi se prenese sila udarca ob trku.

Po kratkem odmoru za kavo zajašemo naše konjičke in začnemo s praktičnim delom, kjer začnemo trenirati tehniko med stožci. Ostremu očesu inštruktorja ne uide nobena napaka, vsake toliko kakšnega od nas zaustavi in popravi – nekomu nagaja drža trupa, drugemu nesproščene roke, pogled, itd. Zmeraj bolje vijugamo med stožci. Ko je zadovoljen z našim napredkom, gremo na dinamično vožnjo. Gor in dol po celotnem poligonu z nenadnimi spremembami smeri, končno nekaj zanimivega. Kdor ne dela pravilno, je takoj opozorjen. Neverjetno, kako oster pogled ima inštruktor. Sledijo še vaje zaviranja, izogibanja oviram, vijuganja po ozki trasi, uporabe zadnje zavore. Med vsako vajo je tudi »premor«, kjer sledimo inštruktorju na vaji dinamične vožnje. Eden od tečajnikov nama na tihem pove, da je prvič pobrusil tačke. Ja, moramo spoznati tudi meje naših motociklov. V sili bo prišlo to znanje še kako prav. Za češnjo na torti pa preizkusimo še trial motorje. Tukaj se hitro vidi, kdo obvladuje sklopko in zavoro.

Inštruktor vransko.

Budno oko inštruktorja ne zgreši nobene napake.

Osem ur tečaja mine vse prehitro. Za vse je bilo obilo zabave in novega znanja. In temu je namenjen poligon – tukaj lahko varno in pod budnim očesom strokovnjaka preizkušamo naše motocikle. Cesta pač ni mesto za to. Oba imava dober občutek izpolnitve. Ne glede na izkušnje je vsak od naju spoznal nekaj novega.

Preizkus trial motorjev.

Ali bi šla še enkrat? Bi. Vsekakor. Ne glede na kilometrino lahko vsak izboljša svojo vožnjo. Ali priporočava tečaj? Absolutno – vedno ste lahko še boljši voznik.

Testirala sta: Gregor Grešovnik in Maja Terzić