V prihodnost mobilnosti se danes praviloma oziramo s tremi daljnogledi: elektrifikacijo, avtonomno vožnjo in novimi oblikami lastništva. Pa ti odpirajo pogled na družbo, razrešeno prometnih težav? V zanimivi debati so se slovenski strokovnjaki strinjali v tem, da prihodnost mobilnosti prinaša vedno več možnosti in oblik prevoza, a bo za učinkovite in uporabnikom prijazne rešitve potrebno predvsem sodelovanje.
Na dogodkih #80urLjubljana, ki so potekali v okviru Meseca oblikovanja Ljubljana 2017, je prejšnji teden organiziran debatni panel, na katerem so poglede na prihodnost mobilnosti soočili podžupan Ljubljane prof. Janez Koželj, Blaž Pongračič iz kabineta EU komisarke za promet, prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier z Ekonomske fakultete, Andrej Brglez iz Inštituta za civilizacijo in kulturo, Miha Rihar iz Petrola ter Peter Slovša iz družbe A1. Panel, ki ga je gostil Volvo Car Slovenija, je vodil novinar David Urankar.
Na začetku debate je Andrej Brglez zanimivo pripomnil, da ko se je leta 1898 baron Anton Codelli v Ljubljano pripeljal s prvim avtomobilom v Sloveniji, se mu gotovo ni sanjalo, da bo v deželi čez stoletje registriranih skoraj 1,5 milijona cestnih vozil. A realnost je tu – danes lahko samo tarnamo nad prometnimi zastoji in onesnaženjem zaradi vozil, ki sicer povečujejo mobilnost, a prinašajo tudi težave.
Na naraščajoče zagate z mobilnostjo se družbe in avtomobilska industrija odzivajo s tremi odgovori, ki naj bi razpletli prometne gordijske vozle: elektrifikacijo, avtonomno vožnjo in novimi oblikami lastništva. Tri področja naj v prihodnje ne bi preoblikovala le mobilnosti, ampak tudi celotno družbo.
Pri debati o elektrifikaciji so gostje omenili potrebno vzpostavitev infrastrukture električnih polnilnic, ob tem pa izpostavili vprašanje zmogljivosti električnega omrežja. Obstoječe namreč ni zmožno prenesti številnih polnilnic za električna vozila. Andrej Brglez je pretirano ukvarjanje proizvajalcev z dometom električnih vozil označil za morda zgrešeno, saj je po njegovem bolj smiselno razmisliti o segmentaciji prevoznih sredstev glede na razdaljo, ki jo premagujejo. Tako naj bi električni avtomobili po njegovem služili za krajše razdalje, za daljše pa bi uporabljali vlak in letalo.
Kako pa je z avtonomnimi vozili? Gostje so izpostavili, da promet gotovo optimizirajo, zagotovo pa prinašajo največ sprememb. Njihov prihod pomeni manj potrebnih parkirišč in gneče, omogoča boljši izkoristek časa med vožnjo, hkrati pa terja boljšo cestno in komunikacijsko infrastrukturo. Pri avtonomni vožnji je namreč izjemnega pomena komunikacija vozila – z uporabnikom, s cesto oz. cestno infrastrukturo in z drugimi vozili. Glede avtonomnih vozil imajo posamezniki sicer še vedno deljena mnenja in vrsto pomislekov. A čeprav je tako, je Miha Rihar iz Petrola izpostavil, da se bodo ljudje avtonomnih vozil gotovo kmalu navadili, kljub začetnemu nezaupanju. Izpostavil je primer iPada in prvega Fordovega avtomobila, ki so ju ljudje sprva ostro zavračali, a kasneje odprto sprejeli.
Kot kaže, imamo Slovenci še vedno radi svoj avto in tudi mladi ne razmišljajo nič drugače. Avtorica raziskave Pogled mladih na mobilnost v prihodnosti, prof. Maja Konečnik Ruzzier, je omenila, da preskok v glavah glede lastništva vozil še ni narejen – mladi presenetljivo niso zelo naklonjeni novim oblikam, npr. ‘car sharingu’. Klasično lastništvo jim je še vedno pomembno, zanje je znak uspeha in jim prinaša fleksibilnost. To je morda presenetljivo v luči preoblikovanja (mobilnostnih) vrednot, a hkrati razumljivo, saj v Sloveniji ni velikih urbanih centrov, zaradi česar veliko prevozov poteka izven njih. Peter Slovša je poudaril, da je v luči novih oblik lastništva o mobilnosti treba začeti govoriti kot o storitvi, torej načinu, kako priti od točke A do točke B. V tem smislu je potrebno iskati sinergije in povezati različne vidike mobilnosti – vozila, infrastrukturo mesta, telekomunikacije, energente, zakonodajo in drugo.
Temu mnenju se je v zaključni besedi priključil tudi Nikola Galić iz Volvo Car Slovenija, ki je podčrtal, da prihodnost mobilnosti vidi ravno v sodelovanju vseh deležnikov – posameznih industrij, ki se na različne načine ukvarjajo s prometom, kot tudi družbenih skupin, institucij ter celotne družbe. Izpostavil je kooperacijo, do katere kljub konkurenčnemu odnosu mora priti (in dejansko že prihaja) tudi med podjetji znotraj avtoindustrije.
Ob robu debatnega panela so si obiskovalci lahko ogledali novi XC40, ki je prvi model znamke Volvo, zasnovan na novi platformi CMA, na podlagi katere bodo v prihodnosti nastajali električni avtomobili Volvo. Volvo sicer zelo dejavno preizkuša tudi svoja avtonomna vozila – letos ob podpori Švedske vlade in ministrstva za promet denimo izvaja projekt ‘Drive Me’, v okviru katerega izbrani vozniki na švedskih javnih cestah preizkušajo 100 tovrstnih vozil.
