Ljudje pravijo, da sem srečen. Ljudje pravijo, da sem uspešen. Prav en ku**c vedo, kaj sem in kdo sem.
Sedim tu v PRESS centru velike nagrade F1 Abu Dhabija in tuhtam. Že četrto leto zapored, odkar spremljam dirko v živo, tuhtam isto. Kaj za boga počnem tu? Zafrustriran, ko gledam 20 srečnežev, ki vihrajo mimo v milijone drage bolide F1. Če bi bil eden izmed njih, a bi bil srečnejši? Klinc bi bil. Ker bi me zanimalo samo kako biti prvi. Torej, v tem primeru bi moral biti na Hamiltonovem mestu oziroma, kot se je izkazalo v nedeljo po dirki v Bottasovem, ki je slavil zadnjo dirko sezone 2017.
Lewis Hamilton (Mercedes): Trenutno zagotovo najbolj kompleten dirkač v karavani F1. Sploh kar se tiče njegove psihološke pripravljenosti. Za razliko od Vettla (Ferrari) je sposoben pod večjimi pritiski bolj trezno razmisliti. To dokazujejo letošnja dejanja, zaradi katere je praktično Vettel izgubil prvenstvo. Frustracije zaradi slabih rezultatov Hamilton vedno izkoristi za ponoven napad in vzpon. Je človek, ki živi na robu. Je človek, ki se ne da ujeti v zakonski jarem, ki se ne želi umiriti z otrokom, ampak samo hlasta za novimi zmagami. Popolno nasprotje lanskemu prvaku Rosbergu, ki je praktično usmeril zadnje atome moči v borbo in osvojitev naslova. To mu je hkrati predstavljalo višek kariere in se umaknil v cono udobja, ki je je bil kot sin svetovnega prvaka vajen iz mladosti. Lewis na drugi strani tega udobja ni poznal. Oče je garal v treh službah hkrati, da je sinu omogočil dirkanje v športu svetlopoltih. Zato je tudi lažje razumeti njegovo psihološko moč, ker je bila njegova pot do sedeža F1 bolj posejana s trni.
Prvi trije v Abu Dhabiju minuli vikend; Hamilton, Bottas in Vettel. Kdo izmed njih je najbolj srečen? Najbolj uspešen? Najbolj zafrustriran? Hamilton je lahko tu najbolj nasmejan, saj ima v žepu že 4 naslove (kot tudi Vettel), a po drugi strani bi lahko bil tu bolj srečen Bottas s končno ponovno zmago in odlično popotnico za naprej… Pa je to sploh pomembno? Vse je sivo, ne zgolj črno ali belo. Tako kot v naših življenjih, se tudi v karavani F1 vse spreminja in je vedno odvisno s katerega zornega kota gledaš na določen dogodek.
Že v mladosti je šlo moje življenje stranpota, da bi kadarkoli postal F1 voznik. To sem z grenkobo v grlu spoznal že pred leti. Sem sprejel? Nisem. Nikoli ne bom…
Dirkač nikoli ne sprejme poraza, dela na zmagi.
…In potem se mučim še s temi dirkami, da “mizerijo” poglabljam. V mislih iščem svoje mesto v avto športu, ki ga imam tako rad. Kje bi se videl? Biti uniformiranec v koncernski ekipi ni zame. To sem tudi že spoznal pred časom. Edina varianta mi še ostane, da postanem direktor ekipe ali kar lastnik moštva. To bi šlo.
Pa se spet vprašam, če bi me to naredilo srečnega? Ne vem. Zagotovo bi se živciral kako prehiteti ekipo pred seboj. Prav zavidam kolegom, s katerimi hodim na karting in so veseli, ko končajo med prvimi tremi in gledajo za seboj koga vse so prehiteli. Ne vem, kaj je z menoj. Ampak jaz se vedno ubadam s tem, zakaj nisem prvi? Kje za vraga sem izgubil tisto stotinko sekunde, da sem pristal na drugem mestu?
Nikoli ne gledam nazaj, ampak naprej. Vsekakor dobro za razvoj, vsekakor pa tudi odličen potencial za nove in nove frustracije, naprezanja in iti čez sebe.
Daniel Ricciardo je poleg Hamiltona zagotovo eden izmed boljših voznikov v karavani. Njegova prednost pred moštvenim kolegom Maxom ni hitrost, ampak konstantnost in sarkazem. Tehnične okvare lažje sprejme in hitro poveže s humorjem. Od njega se lahko veliko naučimo za naše vsakdanje življenje. Naj bo še tako hudo, kanček humorja vse naredi nekoliko lažje.
Ljudje spet menijo, da sem uspešen, ker verjetno dobro služim. Ah, boli mene koliko zaslužim. Denar mi ne pomeni nič. Pomembno mi je, da zaslužim dovolj za hrano in pijačo ter streho nad glavo… A potem pride tista moja ljubezen do dirk, ki poskrbi, da vedno ni dovolj denarja. Ah, ko bi le bil zaljubljen v nogomet. Za tisto žogo bi že zdavnaj zbral denar. Ah, ta denar sveta vladar.
Vsakdo v življenju bije svojo bitko. Kar nekaj bencinskih odvisnežev bije zelo verjetno podobno bitko kot sam.
Rešitev je preprosta. Išči in delaj na poti, ki te bo pripeljala tja kamor te žene! Ob tem se zabavaj… Pa tudi, če bo potrebno zbrati tistih par 100 milijonov evrov za nakup F1 ekipe. Saj veste. “Vse je mogoče. Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan”, je nekoč izjavil en Slovenec. Frustracije pa uporabimo sebi v prid, da nas poženejo naprej. Le tako bodo lahko enkrat ostale za nami.
Foto: Iztok Franko
Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet in @iztokfranko. Prispevki z dirk F1 nastajajo v sodelovanju s portalom F1.avtomanija.com.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
