Luka: Kako Renaultov športni program ustvarja zmagovalce?

Leta 2005 je španski dirkač iz Ovieda prekinil rekordno vladavino Michaela Schumacherja in z Renaultom RS25, dirkalnikom z visokovrtečim atmosferskim desetvaljnikom, slavil svoj prvi naslov svetovnega prvaka. Temu je leto zatem dodal še svojega drugega in kot kaže tudi zadnjega. Alonso je v dveh zmagovitih sezonah kar 14-krat prvi prevozil ciljno črto, a Renault od tedaj kot samostojna ekipa ni več ravno izstopal.

Foto: www.favcars.com

Morda je od zadnjega Renaultovega vozniškega naslova v Formuli 1 minilo že 12 let, a francoska znamka je tudi v tem času ustvarila številne nove zmagovalce in prvake. Pa pustimo njihove dirkaške serije tokrat ob strani.

Še precej več jih je Renault ustvaril s pametnimi vlaganji v svoj športni program pod znamko Renault Sport. Že večkrat sem zapisal, da prav pri Renault Sportu najbolje vedo, kaj si želimo pravi “petrolheadi”. Vedo, da ni zmagovalec zgolj tisti, ki prvi ugleda karirasto zastavico, pač pa tisti, ki lahko na dirkališču sprosti adrenalin in preizkusi svoje dirkaške sposobnosti ter s tem uresniči vsaj delček svojih sanj.

Foto: Saša Despot

A pot do teh zmag ni najbolj preprosta, saj so avtomobilske dirke žal eden najdražjih športov na zemeljski obli. Se vam že svita, kaj je Renaultova dobitna karta za ustvarjanje zmagovalcev?

– Dostopnost, seveda.

Renault Sportov program za množice trenutno (če ne štejemo pol-športnih različic z oznakami GT) zajema modela Clio in Megane R.S.. Oba sta na voljo za zelo razumne vsote denarja in medtem, ko je Megane šele dobro zapeljal na ceste ter dirkališča, je Clio na trgu že pravi veteran.

A Clia leta niso pretirano načela, pa čeprav se mora soočati z vse boljšo in močnejšo konkurenco. Ne morem si kaj, da mi mali Renaultov “hot-hatch” ob vsakem ponovnem srečanju ne bi naježil kože. Po mojem mnenju je še vedno povsem konkurenčen v svojem razredu.

Da bi ga ohranjal svežega in zanimivega za nove kupce in potencialne zbiratelje v prihodnosti, je Renault izdal še posebno serijo R.S. 18, ki nagovarja ljubitelje avtomobilskega športa prek povezave z Renaultovo ekipo Formule 1.

Za začetek je tu enotna (črno-rumena) barvna shema, ki Renault tesno spremlja že od samih začetkov. Na bokih in strehi Clia R.S. 18 najdemo zelo lično umeščene nalepke, ki Clia naredijo še bolj vizualno zanimivega in dirkaško navdahnjenega. V notranjosti novosti predstavljajo posebne oznake s številko modela na pragovih, v alkantaro oblečen volanski obroč ter še nekaj manjših dirkaških detajlov.

Clio R.S. 18 ima vse kvalitete izvedbe Trophy, kar pomeni, da je poleg vizualne dodelave seveda še vedno odličen tudi za vožnjo. Zasnova vozila je zelo lahka, obenem pa je njegov elektronski sistem zelo dodelan. Ta efektivno skrbi, da s tovrstnim Cliom hitreje pospešujemo ter smo lahko hitri tudi v zavojih. Za pospešek od 0-100 kilometrov na uro (pri tem nam lahko pomaga tudi sistem “launch control”) potrebujemo zgolj 6,6 sekunde. Različica R.S. 18 je enako kot Trophy opremljena z 1,6-litrskim prisilno polnjenim bencinskim motorjem, ki razvije 220 konjskih sil.

A Clio ob navedenih podatkih niti slučajno ni zahteven avtomobil za vožnjo. Na dirkališču je vsekakor zelo primeren za začetnike, oz., če želite, za množice, saj vsake napake ali blagega pretiravanja ne bo takoj ostro kaznoval. Seveda bo zahteval nekaj privajanja in postopnega iskanja meja, a zelo hitro bomo na konju!

Renault Sport torej ve, kako se zadevam streže in prav zato športni Clii v domala vsaki izmed svojih generacij predstavljajo tako želen avtomobil amaterskih ljubiteljev športne vožnje. Le malo avtomobilov je skozi svojo zgodovino tako dolgo postavljalo merila, kot nabrušeni Clio. Zato je na dirkališčih še prisotnih veliko športnih Cliov prejšnjih generacij, čemur smo bili tokrat priča tudi na dirkališču Gaj.

No, pa ne le Cliov, ampak seveda tudi Meganeov. Nova generacija Renaultovega (od Clia nekoliko bolj “hardcore”) športnika tudi v sloveniji za volanom že gosti navdušence nad športno vožnjo. Bomo videli, če ji bo uspelo doseči priljubljenost predhodnika. Glede na pozitivne odzive (pa niti nismo še dočakali različice Trophy) se to kaj utegne zgoditi.

Še ena zmaga Renault Sporta torej. Z organizacijo najrazličnejših srečanj si zagotavljajo naklonjenost lastnikov svojih vozil in na ta način gradijo močno pripadnost znamki. To se odraža na pozitivnem mnenju javnosti in vse večji zaželenosti njihovih produktov. Samo malo poglejte po cesti … 😉

A track-day še vedno (kljub visoki meri užitka) predstavlja zgolj vožnjo na čas, stopničko višje pa najdemo prave avtomobilske dirke – kolo ob kolesu. Tu je finančni problem kajpak še bolj pereč, saj so stroški za amatersko dirkanje za veliko večino navdušencev vrtoglavi. Ali pač?

Foto: Gašper Miš, Volan.si

Hvaležnost nastopanja v pokalu Renault Twingo so spoznali že številni slovenski dirkači in dirkači iz tujine. Gre namreč za vstopnico v svet avtomobilskega športa, ki je cenovno ugodna, poleg tega pa nudi tudi zvrhano mero adrenalina in zabave ter možnost za nabiranje dirkaškega znanja.

Ne gre ravno za uradni program Renaulta/Renault Sporta, a se na dirkališčih po Evropi z dirkalnimi Twingi dirka že četrto sezono. Zasluga za uvedbo pokalnega tekmovanja gre dirkaški ekipi Lema Racing pod taktirko Mira Marinška. Ta je leta 2015 pripravil prvega dirkalnega Twinga, kateremu so v kamniški ekipi nemudoma pridružili še peščico ostalih. Namen tega pokalnega tekmovanja je predvsem dostopnost širšemu krogu dirkačev ter kaljenje mladih talentiranih voznikov.

Miro Marinšek, Lema Racing

Avtomobili so tako skoraj povsem serijski. Opremljeni so zgolj z varnostno kletko, dirkaškim sedežem in volanom, dirkaškim podvozjem ter tekmovalnimi pnevmatikami. Vsi dirkalniki so tako izenačeni glede na svoje zmogljivosti, kar pomeni, da je zgolj od veščin njihovih voznikov odvisno, kako hitro bodo zaključili posamezen dirkaški krog. Pri dirkah na krožnih dirkališčih je izenačenost dirkalnikov precej bolj pomembna, kot pa sama zaloga “konjskih moči” pod motornimi pokrovi. Verjemite, pripeljati se v zavoj “kolo ob kolesu” pri hitrosti več kot 100 kilometrov na uro je zahtevno opravilo, ki dviga kocine še tako prekaljenim dirkaškim mačkom.

Foto: Davorin Pavlenič

“Twingo Cup” se je naglo zasidral v srca slovenskih ljubiteljev avtošporta in v letu 2018 lahko na dirkališčih spremljamo tudi po več kot 15 dirkalnih Twingov hkrati. Dirke pokala so zanimive in nepredvidljive, običajno nekako v slogu najrazburljivejših preizkušenj serije Moto GP. Prehitevanja si sledijo kot po tekočem traku in le redkokatera dirka je odločena pred vstopom dirkačev v poslednji zavoj.

Pri Lemi Racingu so sklenili dostopnost in razburljivost tekmovanja s Twingi še nadgraditi. S podporo Zveze za avto šport Slovenije – AŠ 2005 so v letošnji sezoni osnovali prvenstvo vztrajnostnih dirk, ki so priljubljenost tekmovanja s temi dirkalniki izstrelile v nebo …

Gre za štiriurne dirke, kjer tekmujejo ekipe s po dvema do štirimi dirkači. Slednji se v slogu slovite dirke 24 ur Le Mansa v omejenih časovnih intervalih izmenjujejo na progi. Že na prvih dveh dirkah je bilo dirkalnih Twingov celo premalo za vse dirkače željne nastopa. Preizkusile so se številne slovenske ekipe, pa tudi gostujoče iz Avstije, Italije, Hrvaške, Češke, Srbije in Makedonije. Vsi udeleženi so nad tekmovanjem izrazili veliko navdušenje in ekipa Mira Marinška že kuje načrte z željami po povečanju dirkaške flote malih, a navdušujočih Twingov.

Letošnja sezona vztrajnostnih dirk s Twingi je obsegala štiri preizkušnje. Vse so potekale na poligonu Gaj v Cerkljah ob Krki, ki je bil prenovljen pred pričetkom lanske sezone. Po prvih porodnih krčih se število prireditev in ostalih aktivnosti na njem viša, pa še zdaleč ne gre le za avtomobilske dirke. Na poligonu vadijo domača gasilska društa, se sproščajo rekreativci, ali pa trenirajo kolesarska moštva. Stanje poligona seveda še ni optimalno, a lahko že rečemo, da ta diha s polnimi pljuči in prinaša dobrobit vsej zainteresirani javnosti ter lokalnemu okolju. Z njim je Slovenija končno dobila objekt, ki lahko gosti avtomobilske dirke in treninge dirkaške vožnje. Števila nesreč na naših cestah kajpak ne more manjšati zgolj višanje kazni.

Renault Sport torej nadaljuje z ustvarjanjem zmagovalcev – tudi v Sloveniji. Mogoče pa nekoč tudi po zaslugi te znamke v sanjskem scenariju dobimo celo slovenskega zmagovalca dirke Formule 1. Z Renaultovim bolidom? Zakaj pa ne … 🙂

Ključni podatki testnega vozila [Renault Clio R.S. 18]:

Cenik
Motor: 1.618 ccm, turbobencinski, štirivaljni
Moč: 162 kW/220 KM (6.050 rpm)
Navor: 280 Nm (2.000 rpm)
Pogon: Dvokolesni, na prednji par
Menjalnik: Robotiziran, dvosklopčni, šeststopenjski (EDC)
Končna hitrost: 235 km/h
Čas pospeška 0-100 km/h: 6,6 s
Izmerjena poraba na testu pri mešanem ciklu: 7,5 l/100 km
Prostornina prtljažnika: 300 l
Teža: 1.204 kg
Medosna razdalja: 2.589 mm