Projekt, ki je nastal čez noč! Z enim samim namenom! Zasenčiti Porsche, ki je bil v tistem času nepremagljiv na dirkališčih širom ZDA! Področje, ki za Bavarce predstavlja najpomembnejši trg za prodajo serijskih avtomobilov! Projekt, ki je postal legenda!

Dolgoletna prisotnost in izjemni uspehi na dirkališčih so močno doprinesli k boljši prodaji beemvejevih serijskih avtomobilov. Tega se Bavarci še predobro zavedajo. Severna Amerika predstavlja za Munchensko tovarno najpomembnejši tuji trg. V letu 2000 so v ZDA in Kanadi prodali 200445 vozil, kar je pomenilo 22 odstotno rast glede na prejšnje leto. Modeli iz športnega programa M so »čez lužo« še posebaj popularni, saj se nobeno tržišče ne more kosati ko govorimo o prodaji avtomobilov z oznako M. BMW je po dveh uspešnih sezonah nastopanja v kategoriji prototipov prvenstva ALMS (American Le Mans Series) prestopil v kategorijo GT avtomobilov. Kategorijo v kateri so z modelom M3 stopili v boj s Porschejem 911 GT3R.

Dokončna odločitev o BMW-jevem udejstvovanju v kategoriji GT, prvenstva ALMS je bila sprejeta jeseni leta 2000. Projektu BMW M3 GTR so prižgali zeleno luč! Športni direktor BMW Motorsporta Gerhard Berger je poleg tovarniških tehnikov k sodelovanju povabil še dolgoletna partnerja. Schnitzer Motorsport in ameriško moštvo PTG predstavljata nepogrešljivi člen BMW-jevega oddelka za motoršport. Pod taktirko Alberta Biermanna je ekipa štiridesetih inženirjev v rekordnih šestih mesecih zasnovala, sestavila in testirala dirkalnik, ki se je vpisal v zgodovino.

Razvoj se je pričel na osnovi dirkalnika M3 GT, katerega je v prvenstvu ALMS v sezoni 2000 uporabljalo moštvo PTG. Zaradi nekonkurenčnosti so linijski šestvaljnik zamenjali z osemvaljnim motorjem z V zasnovo. Pogonski agegat, ki ga BMW vgrajuje v cestne modele 540i, M5, 740i, X5 in Z8 je služil za osnovo pri snovanju dirkalnega pogonskega agregata, ki je doživel korenite spremembe. Z naklonskim kotom 90 stopinj in V zasnovo so po dolžini pridobili dodaten prostor, ki ga sicer zasedata valja linijskega šestvaljnika. Pridobljeni prostor so zapolnili z novim konceptom hladilnega sistema, nameščenega takoj za prednjo vezno ploščo. Hladilnika za vodo in olje sta nameščena pod kotom 12 stopinj in odvajata toploto preko ogromnih odprtin na motornem pokrovu. Hladilna sistema menjalnika in diferenciala sta nameščena v zadnjem delu šasije. Z največ težavami so se konstruktorji pogonskega agregata z razvojno oznako P60 soočali pri pretoku zraka preko dveh restriktorjev, ki sta s pravilnikom ALMS omejena na maksimalen premer 30.4 milimetra. Zaradi omejenosti s pravilnikom so se pojavile težave z izgorevanjem, zato so povsem na novo skonstruirati izgorevalno komoro.

Težave so rešili s trobentasto obliko restriktorja in posamičnega dovajanja goriva v vsak valj posebaj preko rotacijskih ventilov tako imenovanega sistema »rotary valve«. Za popolno delovanje motorja so v rekordnem času razvili še novo krmilno enoto motorja. Težo sicer precej težkega motorja pa so zreducirali s pomočjo strokovnjakov iz BMW-jevega oddelka formule 1, ki so glavo in blok odlili iz aluminija. Težišče motorja so znižali z mazanjem preko suhega karterja, saj so motor zaradi ravne oljne posode lahko namestili precej nižje. Na koncu so iz 3997 ccm delovne prostornine iztisnili preko 400 KM pri približno 7500 vrtljajih na minuto.

Za prenos moči na zadnji par koles skrbi šeststopenjski manualni menjalnik z ravnim ozobjem in triplastno karbonsko sklopko. Pravila ALMS za kategorijo GT namreč prepovedujejo uporabo sekvenčnih menjalnikov. Namestili so tudi tako imenovani step-up diferencial, ki je zaradi konfiguracije lahko nameščen precej nižje od standardnega in še znižuje težišče zadka dirkalnika. Pri konstrukciji šasije je za osnovo služila cestna verzija modela M3, ki so ji podaljšali medosno in medkolesno razdaljo. Z vgradnjo tubularne varnostne kletke in uporabo eksotičnih materialov so poskrbeli za izjemno togost dirkalnika.

Težo dirkalnika so z uporabo kompozitnega materiala znižali na minimalno. Pokrov motorja, sprednji in zadnji blatniki, odbijača, spojlerji in zunanja plast strehe so narejeni iz karbonskih vlaken. Z redukcijo teže so dirkalnik spravili na spodnjo dovoljeno mejo 1120 kilogramov. Volanski mehanizem je podprt z elektrohidravličnim sistemom, ostali pripomočki, kot je nadzor zdrsa pogonskih koles in ABS so prepovedani. Aerodinamični koncept je bil razvit na 40 odstotni skali modela, ki so ga kasneje optimizirali na dejanski velikosti dirkalnika. Medtem, ko so se pri snovanju prednjega konca dirkalnika ukvarjali predvsem z zadostnim pretokom zraka, so se pri zadku dirkalnika precej bolj posvetili aerodinamični učinkovitosti zadnjega krilca. 100 litrski rezervoar je izdelan iz karbonskih vlaken in je nameščen pod prtljažnikom v zadku dirkalnika. Po šestih mesecih trdega dela in soočanja s številnimi težavami je bil M3 GTR pripravljen na debi. Prva je dirkalnik v uporabo dobila tovarniška ekipa, medtem ko sta razvojna partnerja, ekipi PTG Motorsport in Schnitzer Motorsport sezono začeli z lanskimi dirkalniki.

Kljub razvoju v rekordnem času pa je M3 GTR že v svojem krstnem nastopu dosegel zavidljiv uspeh. JJ Lehto in Jorg Muller sta v Sebringu že na prvi dirki z novim dirkalnikom prišla do cilja in osvojila tretje mesto, takoj za Porschejevo dvojico. Izjemen uspeh je BMW spodbudil, da so že naslednjo dirko pripravili dirkalnik za Schnitzerjevo ekipo, medtem ko so Američanom dirkalnik obljubili za peto dirko sezone. Že na naslednji dirki v Jarami je bilo slutiti nepremagljivost GTR-ja, saj je BMW že na drugi dirki z novim dirkalnikom zasedel prvi dve mesti. Uspehi so se do konca sezone le še stopnjevali. Tako so do konca sezone v desetih dirkah osvojili 7 zmag in 6 najboljših štartnih položajev. Ob takem izkupičku je bilo jasno, da je konec Porschejeve dominance v kategoriji GT, zato so bili po koncu sezone pritiski na BMW vedno večji. Porsche je vršil pritisk na Automobile Club de l’Ouest, organizatorja prvenstva ALMS, z izgovorom da je tekmovanje kategorije GT namenjeno avtomobilom serijske proizvodnje. Pravila namreč določajo, da mora biti avtomobil narejen najmanj v 2000 primerkih, da pridobi ustrezno homologacijo s strani A.C.O. –ja. BMW je sicer avtomobil izdelal v zadostnem številu, vendar naj bi bili posegi v dirkalnik preveliki. Zato so pri A.C.O. sprejeli odločitev, ki je Nemcem za prihodnjo sezono predpisala omejitve motorja in dodatno obtežitev.

Glavni spor se je vrtel okrog osemvaljnika, ki naj bi bil prehiter za v kategorijo GT. »Z našega vidika M3 GTR ni nič manj serijski avtomobil kot limitirana serija Porschejevega modela GT3R. Sprememba pravilnika za prihodnjo sezono je prizadane samo nas, zato smo se odločili da se umaknemo iz serije. Mislim, da smo v letošnji sezoni dokazali dovolj!« je ob sprejetju novih pravil povedal Gerhard Berger. Kakor hitro se je rodil, tako hitro je odšel! Praktično na vrhuncu, ko je osvojil vse! In to vse v eni sami sezoni. Dirkalniki M3 GTR so večinoma prešli v zasebno last. Sedaj se pojavljajo na tradicionalni 24 urni vztrajnostni dirki po stari stezi okrog Nurburgringa. Letos M3 GTR ni kazal posebnega spoštovanja do Nordschlifeja in je podrl rekord 24 urne dirke. M3 GTR je postal legenda, saj so ga onemogočili zaradi smešnega razloga. Bil je prehiter!