Terenska moda se brez zadržkov seli tudi v najnižji avtomobilski razred. Nekateri malčki, kot je na primer Fiatova štirikolesno gnana panda, res ponujajo nekaj več okretnosti na brezpotjih in slabo oprijemljivi podlagi, pri drugih pa gre le za preobleko, ki večinoma služi le zbujanju skominov po terenskih avanturah. Novi C3 X-TR sodi v zadnjo skupino, čeprav kratica ob njegovem imenu vendarle pomeni več, kot le črne plastične obrobe, strešne nosilce in za nekaj centimetrov večjo oddaljenost od tal. Najdražji C3 ponuja tudi več opreme, sodoben in zmogljiv turbodizelski motor ter presenečene poglede mimoidočih.

Rad bi bil, pa ni

Saj ne, da bi bil C3 X-TR oblikovno tako poseben, posebno je le to, da doslej »planinskih čevljev« pri 3.850 mm zunanje dolžine nismo bili vajeni, sploh pa, če je vanje obut avtomobil, ki ga na naših cestah pogosto videvamo. Mali »wannabee« terenec nam torej ponuja predvsem boljšo zaščito pred praskami, čeprav jih bodo večkrat povzročala bližnja srečanja v mestu, kot pa kamenje in pesek nekje daleč stran. Obrobe iz črne plastike prekrivajo masko motorja, robove blatnikov in pragove, odbijači pa so že tako ali tako iz tega materiala, čeprav so na nekaterih mestih prekriti s srebrno barvo. Podlaga barvi očitno ne ustreza preveč, saj se že pri dejansko novem avtomobilu na robovih vidno lušči. Ne najboljše ocene torej lakirnici, zato pa C3 X-TR skriva nekaj presenečenj, med katerimi so zagotovo najbolj uporabni zajetni strešni nosilci, ki v sebi skrivajo tudi prečne prtljažne aluminijaste letve. Njihova namestitev s pomočjo orodja, ki je nameščeno v predalu pod sovoznikovim sedežem, poteka brez težav. Zunanjost zaokrožajo meglenke in 15-palčna kolesa.

Boljši materiali bodo morali počakati

Veliko manj novega ponuja potniška kabina, ki je s trdo plastiko pomanjkljive kakovosti že tako ali tako dovolj robustna. Razgibana armaturna plošča v črno-sivi barvni kombinaciji in simpatični instrumenti ostajajo takšni kot prej, novi so le sprednji sedeži, opremljeni z naslonjalom za roke, ki so sicer zajetni tako v širino, kot v dolžino, vendar za moj okus ponujajo premalo stranske in ledvene opore. Za progresivnim servoojačenim volanom, ki ga je mogoče nastavljati po višini in globini, vlada občutek prostornosti in domačnosti, odlagališč je dovolj, nekoliko moti le prenizko nameščena kontrolna plošča serijske samodejne klimatske naprave, ki vsakič zahteva odvrnitev pogleda s ceste. Na naslonjalih sprednjih sedežev so nameščene pogojno uporabne letalske mizice (serijski otroški paket), ki še bolj zmanjšajo že tako ali tako omejen prostor na tretjinsko deljivi zadnji klopi, za katero je v prtljažnem prostoru od 305 do 1.310 l prostora. Tega je mogoče s polico »moduboard« prirediti prtljagi, ki jo vzamemo na pot, treba je le paziti, da je polica dovolj dobro pritrjena, sicer ob tresljajih motorja neugledno »škripa«. Terenski C3 je opremljen tudi z dodatnim vzvratnim ogledalcem, s katerim spremljamo dogajanje na zadnji klopi, če ga sploh je kaj, ali pa vsaj veselo mežikamo sopotnici.

Francoska mehkoba in radodarnost z opremo

Med vožnjo C3 X-TR daje nekoliko drugačen občutek, kot običajna različica. Francoska mehkoba in njena afiniteta do glajenja cestnih grbin ostaja, zaradi večje oddaljenosti od tal pa se malček bolj intenzivno nagiba v ovinkih, z njim pa seveda tudi potniki in vse nepritrjene drobnarije. Vodljivost je po zaslugi ubogljivega volana več kot solidna, manjka mu le dodaten zasuk, saj obračalni krog (11,3 m) ne sodi ravno med najboljše. Zanesljivo lego na cesti dopolnjuje zanesljivo ustavljanje s štirimi zavornimi, spredaj ventiliranimi diski in sistemom ABS. Če smo že pri varnostni opremi, ima C3 X-TR še štiri varnostne blazine, na preizkusnih trčenjih pa je, sicer običajni C3, dosegel štiri zvezdice. Med serijsko opremo štejejo tudi električni pomik sprednjih stekel, potovalni računalnik, ogrevani zunanji ogledali, dežni senzor, soliden radio s CD predvajalnikom in kovinska barva.

Za ustrezen pogon skrbi 1.4 HDi

Serijski je seveda tudi solidni 1.4-litrski HDi, opremljen s turbinskim polnilnikom s spremenljivo geometrijo in šestnajstventilsko tehniko. Agregat zmore 66 kW/92 KM pri 4.000 vrt./min in 200 Nm največjega navora že pri 1.750 vrt./min, čeprav se zdi v spodnjem območju malce zaspan in po občutku najlepše povleče šele nad 2.000 vrtljaji. HDi motorji sicer veljajo za tišje, čeprav v malem C3 motor nikoli ne taji svoje prisotnosti. Razlog je pomanjkljiva zatesnitev potniške kabine, ki neskromno prepušča tudi šumenje vetra, preizkus smo opravljali pri največ 177 km/h, toliko je namreč končna hitrost avtomobila. Pospeški so na papirju s 12,9 s slabši, kot je občutek zaradi velike prožnosti motorja v resnici, to pa pomeni tudi malo prestavljanja, čemur je voznik zaradi nenatančnega in težaškega petstopenjskega menjalnika pravzaprav hvaležen. Poleg tega je prestavna ročica tudi prekratka in jo je ob uporabi naslonjala za desno roko zelo težko upravljati.  Povprečna poraba na testu se je vrtela okoli solidnih šestih litrov.

Običajni C3 SX 1.4 HDi je pol milijona cenejši

C3 X-TR le na prvi pogled obljublja terenske zmogljivosti, ki pa zaradi tehničnih dejstev kmalu zbledijo. Malček je namreč tehnično več kot le sorodnik navadne različice, je njen dvojček, drugačna je le preobleka. Cenovna razlika dobrega pol milijona tolarjev pa pomeni predvsem nekoliko bogatejšo opremo in malčka s ceno 3.585.500 slovenskih tolarjev uvršča med najdražje predstavnike svojega velikostnega razreda. Škoda je to, da Citroen pri novincu ni odpravil pomanjkljivosti, ki zaznamujejo tudi navadnega C3, predvsem pomanjkljivo kakovost materialov in podpovprečen menjalnik. Na to bo verjetno potrebno počakati do prenove, ki je napovedana za prihodnje leto.

Foto: Miloš Milač