Aleš Prek je nedvomno najboljši slovenski gorsko-hitrostni dirkač zadnjega obdobja. Celotno zadnje desetletje dominira v vseh razredih in nivojih gorsko-hitrostnih dirk, kjer nastopa. Že v nižjih razredih slovenskega državnega prvenstva, se ga spominjamo kot izredno težko premagljivega dirkača in serijskega osvajalca naslovov. Kasneje je Prek presedlal na evropski nivo. Najprej je izkušnje začel nabirati s Hondo Civic, ko pa je prešel na zmogljivega Mitsubishija, ga v Evropskem gorsko-hitrostnem prvenstvu ni mogel zaustaviti nihče. Leta 2011 je Aleš Prek postal evropski gorsko-hitrostni prvak, kar je za slovenske razmere izjemen dosežek. Naslednjo sezono se je z atraktivnim Porschejevim dirkalnikom vrnil na dirke slovenskega državnega prvenstva in evropskemu dodal še dva zaporedna naslova slovenskega državnega prvaka v generalni razvrstitvi.

Aleš Prek je odgovoril na naslednjih deset zastavljenih vprašanj:

Kako se spominjate vaših prvih dirkaških kilometrov?

“To so bili lepi začetki. Moram biti odkrit. Neka nova dimenzija dirkanja, ki sem si jo že kot otrok želel. Prva dirka je bila in je še vedno zapisana v moji glavi. To je bila dirka za gorsko državno prvenstvo v Polhovem Gradcu. Dirkati z legendami, ki si jih lahko opazoval samo kot gledalec, je doživetje, ki ga človek ne pozabi.”

Kateri dirkalnik, ki ste ga vozili do sedaj, vam je ponudil največ užitka?

“Vsak avto daje svoj užitek. Ni nujno, da avto da več užitka, če je hitrejši. Lahko rečem, da je prav vsak avto, ki sem ga imel do sedaj, bil edinstven in imel svoje prednosti in slabosti.”

Katera je vaša najljubša gorsko hitrostna dirka (oz. proga) na kateri ste tekmovali?

“Hm, dobro vprašanje. Kar se tiče hitrosti, je definitivno dirka na Portugalskem, zahtevnosti, pa italijanska dirka Trento Bondone.”

Katero dirko v dosedanji karieri štejete za najtežje dobljeno?

“Sezona 2011 je bila celotno najtežja sezona za Evropsko prvenstvo. Vsaka dirka je bila na nož, v veliki meri dobljena v desetinkah. To je bila sezona velikega uspeha, ampak tudi zelo zahtevna.”

Kateri bi bil vaš sanjski dirkalnik, za volan katerega bi sedli?

“Definitivno avti skupine GT3 nove generacije. Znamka ni pomembna.”

Kdo je za vas najboljši evropski »gorsko hitrostni« dirkač?

“Hm, vsaka era ali desetletje ima svojega junaka. V preteklosti je bil to Mauro Nesti nato Franz Tschager. Sedaj je to Simone Faggioli.”

Kako ocenjujete organizacijo slovenskih gorsko hitrostnih dirk?

“Glede na to, da sem vozil že v vseh državah v Evropi, lahko rečem, da so naše dirke med tremi najboljše organiziranimi v Evropi. Naše dirke so zares organizirane na visokem nivoju, poleg tega pa je na dirkah dobro poskrbljeno za infrastrukturo. Tukaj se najbolj razlikujemo od tujcev.”

Kakšni so vaša vizija oz. načrti za sezono 2014 in dolgoročno?

“Težko kar koli rečem. V ospredju je sedaj družina.”

Kako gledate na uspehe Dušana Borkoviča, ki je bil ob vašem naslovu evropskega prvaka vaš glavni konkurent (letos bo nastopil v svetovni seriji WTCC)? Ste tudi vi kdaj razmišljali, da bi gorske dirke zamenjali za dirkališča?

“Za slovenske razmere je že samo razmišljanje o nastopanju na svetovnem prvenstvu iluzija, kaj šele, da bi se poskusil lotiti takega projekta. Tu se kaže generalno zanimanje za avto-moto šport v naši državi. Ne želim govoriti o sebi, ampak na splošno. Če državne firme, ki so posredno ali neposredno vpletene v avtomobilsko industrijo, raje vlagajo denar v športe, ki nimajo nobene povezave z avtomobilskim športom, stanje, ki je sedaj, pač ne more biti drugačno. Drug problem pa je ta, da so v preteklosti osebe, ki so delale s takimi firmami, pustile tak pečat pri podjetjih, da niti nočejo slišati več o avto-moto športu.”

Kakšno vlogo v razvoju »gorsko hitrostne« panoge avtošporta bo po vaše imel novoustanovljeni evropski »Masters«? Si želite v prihajajoči sezoni tam nastopiti?

“Če sem iskren, ne vem, kaj želi FIA s tem pokalom doseči. Če bo hotela na koncu sezone, ko so vsi dirkači finančno izčrpani, narediti nek spektakel, bo morala za to tudi nekaj dati. O tem pa ni nič slišati. Po drugi strani FIA nima več denarja, kot ga je imela v preteklosti, tako da nisem čisto prepričan, da bo ta pokal zaživel.”

Alešu Preku v prihodnosti želimo veliko sreče na vseh področjih!

*Pred časom smo tak intervju opravili tudi z Vladimirjem Stankovičem. Lahko si ga preberete na tej povezavi.