Pri Hyundaiju smo vajeni, da s skoraj z vsakim novim modelom naredijo opazen korak naprej, tako v oblikovnem kot tudi tehničnem smislu. Športni terenec tucson je natančno takšen avtomobil, poleg tega pa prepriča tudi z izjemno privlačno ceno, ki je precej ugodnejša od konkurence.
Odbijači iz črne plastike so manj elegantni, a zato odpornejši
Hyundai tucson prepriča s svežo, a hišno razpoznavno zunanjo podobo. Na sprednjem delu štirikotno masko obdajajo trikotni žarometi. 
Skladne linije se preko bokov nadaljujejo vse do zadnjega dela avtomobila, kjer so na vsaki strani velikih prtljažnih vrat s kromirano letvico nad registrsko tablico nameščene velike trikotne zadnje luči. Odbijači, blatniki in spodnji deli vrat so odeti v črno plastiko, kar sicer ne prispeva k prestižnejšemu izgledu vozila, a je zato tucson tako pri tesnih parkiranjih kot tudi pri vožnji po terenu manj občutljiv na morebitne praske.
V potniški kabini prostora dovolj, manj posrečena ergonomija
Ob medosni razdalji 263 cm je v potniški kabini dovolj prostora tako na sprednjih kot tudi zadnjih, čvrstih in tudi na daljših vožnjah neutrujajočih, sedežih, le višjerasli vozniki bi si želeli nekoliko nižji položaj. Tudi sicer ergonomija ni med najboljšimi, volan je namreč nastavljiv le po višini, žal ne tudi po globini. Plastiko solidne kakovosti poživijo vložki v imitaciji aluminija, sicer pregledna armaturna plošča pa je preskromno založena s kontrolnimi lučkami. Le-te so nameščene po nelogično razmetanih posameznih stikalih. Varnostna oprema je solidna, saj obsega štiri zračne blazine, ABS in elektroniko proti zdrsu koles.
Bencinskih 141 KM je tucsonu povsem kos
Kljub vsesplošnemu priseganju na turbodizle pa 2,0-litrski bencinski motor s 141 KM pri 6.000 vrtljajih in navorom 184 Nm pri 4.500 vrtljajih popolnoma zadostuje za pogon 1,5 tone težkega tucsona. Tudi poraba goriva, ki se je na testu gibala med 10 in 11 litri na sto kilometrov, je povsem sprejemljiva. Tako motoriziran tucson doseže največjo hitrost 174 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 10,4 sekunde. Pri priganjanju v višje vrtljaje motor sicer postane že kar moteče glasen, a po drugi strani se oddolži z zadostno prožnostjo za suvereno vožnjo že pri okoli treh tisočakih.
Prilagodljiv štirikolesni pogon s priklopljivim stalnim razmerjem
Moč se preko petstopenjskega ročnega menjalnika prenaša na vsa štiri kolesa, razmerje med sprednjo in zadnjo osjo pa razporeja elektronsko krmiljen sistem TOD. Pri vožnji na suhi cesti se moč v celoti prenaša na sprednji kolesi, ob izgubi oprijema pa elektronika samodejno prerazporedi do 50 % moči tudi na zadnji kolesi. Za vožnjo po zahtevnejši podlagi je na voljo tudi posebno stikalo, ki do hitrosti 35 km/h zagotovi stalno razmerje prenosa moči med sprednji in zadnji kolesni par v razmerju 50:50.
TOD malenkostno zamuja
Sistem TOD se je na preizkusu razmeroma dobro odrezal, saj še preden vmes poseže elektronika prerazporedi moč tudi na zadnjo os in tako v ovinkih omogoča boljšo trakcijo. Sistem sicer nekoliko zamuja, a ne toliko, da bi bilo to moteče. Avtomobil se v ovinkih zahvaljujoč čvrstemu podvozju ne nagiba pretirano. Tucson se, podobno kot vsi ostali konkurenti, dobro znajde pri vožnji po slabših poteh oziroma spolzki podlagi, medtem ko za težje terenske preizkušnje že v osnovi ni namenjen, saj ni opremljen niti z reduktorjem niti z zaporo katerega od diferencialov.
Hyundai tucson 2,0 CVVT top-k stane manj kot pet milijonov tolarjev
Hyundai tucson poleg solidne tehnike in evropsko všečne oblike prepriča tudi z močno privlačno ceno. Bencinsko gnan tucson 2,0 CVVT z opremo top-k stane namreč izjemno zanimivih 4,82 milijona tolarjev, kar je okoli dva milijona manj od bolj priznane, a prav nič boljše konkurence. Dizelsko gnan tucson s 112 KM je s 560 tisočakov višjo ceno od bencinske različice cenovno manj racionalen, a kljub temu konkurenčno zanimiv.
Foto: Miloš Milač
