Osamosvojitev Slovenije in zamenjava socializma s kapitalizmom je v deželico pod Alpami prinesla tudi Jumbo plakate. Ja tiste ogromne, ki kazijo vsak drugi kozolec in od katerih kmet zasluži več, kot od hektarja koruze. In kot vsako pomlad oz. začetek poletja tudi slovenski vozniki dobimo nevarnost na cesti imenovano – dekleta s kopalkami letošnje sezone. O tem, koliko nesreč je zaradi teh plakatov, je verjetno nemogoče izračunati. Je pa zanimivo, kako ti plakati odsevajo stanje v naši družbi. Slovenski družbi leta 2013.
In da bo moj blog logičen in razumljiv moram najprej orisati razmere v družbi, kjer se to dogaja. Povprečen Slovenec se namreč svoj prosti čas preživlja tako, da se s svojimi prijatelji prereka ali je Janša kriv ali ne, če je Tovšakova večji “lopov” kot Kordež in kako gleda na Kučana. Stavek bog pomagaj bi bil na tem mestu kar primeren. Skratka narod in klima v državi je tako negativna, da se čudim, da iz negativne energije še nihče ni poštudiral elektrarne na “slovenceljne”. In bi bili energijsko samozadostni do konca sveta in še nazaj. Stanje na cestah je podobno. Spuščanje nekoga predse, spoštovanje šibkejših v prometu in spoštovanje pravil sta pri nas pač znanstvena fantastika. Samo še trobljenje in vožnja skozi rdečo nam manjka, pa bomo Grčija. Kljub vsej nagneteni negativni energiji, pa ob cesti stojijo privlačni plakati, ki obljubljajo sanje. Popusti v trgovinah so tako izjemni, da nam je lahko žal, da tja ne hodimo. Avtomobili imajo že skoraj dosmrtno garancijo. Imamo pa posebno serijo plakatov, ki so hkrati tudi nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu – kopalke poletne sezone 2013. Nikoli nisem razumel ali so ti plakati namenjeni ženskam ali moškim?
Lisca, simbol slovenske modne industrije in ponos naših prednikov je letošnjo kampanjo postavila ravno sočasno s kampanjo z Calzedonie. In če se je kje videl razkorak med Slovenijo in razvitim svetom, se je na žalost točno videl v primerjavi teh plakatov. Slovenski plakat bi namreč težko izgledal bolj žalostno. Tri zdolgočasena dekleta (sicer del slovenske estrade), slikana na naši obali in osvetljena približno tako, kot če bi to slikali vi z vašim prenosnim telefonom. Ne i-telefonom. Tistim klasičnim. Punce so res pokazale kar nekaj gole kože, ki v marketingu po navadi vžge, vendar na žalost brez karizme, smisla za estetiko fotografskega mojstra in s popolnoma neenakomerno osvetlitvijo. Glava se sveti, kot bi bila luč, noge pa so popolnoma v temi. In pri sosednjem modelu ravno obratno. En odbojnik je za tri dekleta pač premalo. Plakat namreč enostavno spregledaš in je v množici popolnoma naopazen. Mojstri, ni vse v goloti.
Kje so časi Natalije Osolnik in fotografiranja s karizmo in znanjem Aleša Bravničarja? Sta odšla k Calzedoniji? Njihovih plakatov ne moreš spregledati. Tudi letos so namreč izbrali prav takšno plažo, kot jo ljudje sanjamo. In na njej fotografirali simpatično Saro Sampaio, ki na plakatih izgleda naravnost fantastično. Točno tako, kot to pričakujemo od plakata za kopalke. Punca mora prepričati in očarati še tistega, na pol slepega možakarja, ki se slučajno pelje mimo s kolesom. Samozavestno in zapeljivo. Da je ne spregledaš, tudi ko se večkrat pelješ mimo.
Očitno je gospodarska situacija, ki jo imamo, klima v državi, kjer se nenehno prerekamo, dala rezultat tudi na nič hudega sluteče plakate ob cesti. Škoda, saj je slovensko znanje včasih kar žarelo iz plakatov. In da zaključim pozitivno – vsaj nesreč bo zaradi nepozornosti voznikov manj. Ali pa jih bo še več, presodite sami.
Foto: Lisca in Calzedonia
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
