Drugačen kombi

Nissan, Testi

Nissan z novo generacijo primere vstopa v razred, kjer vlada neznanska gneča. Različni proizvajalci se trejo drug ob drugem in največ koristi od tega imamo prav kupci, ki za ugodno ceno okušamo tisto, kar je…

Nissan z novo generacijo primere vstopa v razred, kjer vlada neznanska gneča. Različni proizvajalci se trejo drug ob drugem in največ koristi od tega imamo prav kupci, ki za ugodno ceno okušamo tisto, kar je bilo še pred nekaj leti stvar prestiža. Zato lahko rečemo, da je za povprečno družino limuzina ali karavan srednjega razreda najbolj smiseln nakup, saj nam ponuja bolj ko ne vse, kar od avtomobila pričakujemo. Poglejmo, kako so svojo nalogo opravili pri Nissanu, kjer so primero pred kratkim opremili z novim 2.2-litrskim turbodizel?

Primera oblikovno izstopa

Primera v svoj razred prinaša svežino, ki precej odstopa od dosedanjih japonskih limuzin srednjega razreda. Oblikovalci v Nissanovem evropskem centru v Veliki Britaniji so jo obdarili z zlikanimi linijami in gladkimi površinami. Podobno, kot manjša micra tudi primera odstopa od oblikovnega dolgočasja in cilja na kupce z individualnim stilom. Karoserija v dolžino meri 4675 mm, v širino 1760 in v višino 1482 mm, kar je na ravni neposrednih tekmecev. Takšna je tudi medosna razdalja, ki znaša 2680 mm in obljublja veliko prostora v notranjosti. Sprednji del krasi značilna Nissanova maska motorja in veliki diamantni žarometi pod prosojnim steklom, katerih linija se nadaljuje v hitro vzpenjajoči se pokrov motorja in nato v sprednje stebrička. Strešna linija se proti napihnjenemu zadku hitro spušča, kar predvsem zmanjšuje uporabnost prtljažnega prostora poleg tega pa tudi vidljivost iz vozila. Primero nima zaščitnih letev na odbijačih in vratih, kar sicer razveseljuje avtoličarje, manj pa lastnikovo denarnico. Brez posebne zaščite je tudi rob podpovprečnega prtljažnika, ki meri le 465 l, malce pa se odkupi z ločenim predalom v dnu.

Armatura s sredinsko nameščenimi instrumenti

Kljub solidni medosni razdalji se prostornost potniške kabine izkaže za povprečno predvsem zadaj, kjer za dolgonogim sopotnikom hitro zmanjka predvsem prostora za kolena. V višino v primeri ni težav, predvsem v prvi vrsti s po višini nastavljivimi sedeži, ki pa kljub temu puščajo nekaj odprtih želja. Kljub nastavljivi opori v križu mi nikakor ni uspelo najti udobnega položaja za volanom, ki je sicer nastavljiv v višino in globino, sedeži pa poleg tega tudi ne nudijo prave opore telesu. Nissanove inženirje torej pri tem poglavju čaka še nekaj dela, dodatno pa jih bo zaposlila tudi zgolj povprečna izdelava, pa čeprav je kakovost plastičnih oblog zadovoljiva. Primera ima zanimivo postavitev stikal na sredinski konzoli, kar pri Nissanu imenujejo N-form, brez izjeme pa so lepo dosegljiva in logično razporejena. Nad njimi kraljuje barvni LCD zaslon, ki prikazuje vse pomembnejše informacije v zvezi z avdio sistemom, klimatsko napravo in potovalnim računalnikom. Ta omogoča celo spremljanje zgodovine porabe, nudi pa tudi druge koristne informacije. Dobro pregledni merilniki so nameščeni na sredini v stilu nekaterih enoprostorcev, to pa bi znalo motiti predvsem tiste, ki prisegajo na postavitev za volanski obroč. Testna primera z opremo acenta se lahko pohvali še s kamero, nameščeno na zadku, ki vozniku s pomočjo črno-bele slike olajša parkiranje in je v veliko pomoč elegantnim bočnim ogledalom. Tudi sicer je oprema popolna, nissan za nekoliko več denarja ponuja le še usnje, navigacijo in samodejni menjalnik.

Novi dizel zasluži pohvalo

Največ pohval si zasluži novi 2.2-litrski dizelski štirivaljnik, ki zmore 102 kW/138 KM in 314 Nm navora, ki je na voljo pri 2.000 vrtljajih v minuti. Z njim postane primera prava športnica z najvišjo hitrostjo preko 200 km/h in pospeškom v višini 10,1 s. Motor je malce zaspan le do približno 1.800 vrt/min, tedaj pa se zbudi, najbolj povleče nad 2.000 vrtl/min. in vleče višje kot marikateri sodobni dizelski agregat, čeprav v zgornjem območju postane tudi neprijetno glasen. Sicer je njegovo delovanje dovolj tiho in uglajeno, nekoliko nas je zmotila le poraba, ki s tesnim povprečjem 8,2 l močno odstopa od navedbe tovarne, ki obljublja le 6,1 l, pa četudi ob nežnejši nogi. Novemu motorju se torej obeta še svetla prihodnost.

Pomanjkljivosti odganjajo zahtevne voznike

Če že agregat ponuja veliko, nas primerine vozne lastnosti hitro ohladijo. Podvozje s posamičnim vzmetenjem spredaj in večzgibno vzmetno obeso zadaj ima pravzaprav dva obraza. Po eni strani v hitrejših zavojih ne gre brez nagibanja, od koder bi sklepali, da je primera mehka in udobna, po drugi pa kratke nepravilnosti na cesti vozilo močno stresejo, kar še enkrat postreže z dokazom, da kakovost izdelave ne sodi med najboljše. Ob tem namreč ne moremo preslišati številnih zvokov, ki jih oddajajo nenatančni spoji. Že res, da primera ni športnik, vendar bi od nje vseeno pričakovali več. Pri vijuganju se srečamo tudi z nervoznim zadkom, posebej v primeru, ko je obtežen s tovorom. Testni primeri je bil elektronski nadzor nadzor stabilnosti ESP pri tem v veliko pomoč, za dobro trakcijo so skrbela tudi 16-palčna kolesa s pnevmatikami dimenzij 206/60 z litimi platišči, oboje sodi med serijsko opremo. Pohvaliti gre tudi zanesljive in natančne kolutne zavore spredaj in zadaj. Volan z gumbi za upravljanje avdio sistema bi lahko bil nekoliko bolj neposreden, sicer natančen šeststopenjski menjalnik pa se malce zatika. Glede na zasnovo armaturne plošče smo pogrešali še kak dodaten predal, kar bi močno razveselilo predvsem tiste, ki se z avtomobilom odpeljejo tudi kam dlje kot do najbližje trgovine. Znano je, da na potovanja ponavadi vzamemo preveč in ne premalo.

Zgolj drugačnost ni dovolj

Nissan z novo primero torej precej izstopa iz večine. Za to je zaslužna predvsem oblika karoserije in zanimiva zasnova notranjosti z informacijskim sistemom N-form. Pohvaliti gre sodoben in zmogljiv turbodizelski agregat, bogato opremljenost in solidno ceno – testna primera wagon z opremo acenta in ESP-jem velja 6.204.000 SIT, poleg tega pa se lahko pohvali tudi s triletnim splošnim jamstvom. Žal pa si mora priznati tudi nekaj slabosti, predvsem neuravnoteženo podvozje, probleme s kakovostjo in podpovprečen prtljažnik. Nissanu zato do diplome v srednjem limuzinskem razredu manjka še nekaj izpitov in verjamemo, da jih bo nekaj položil že ob prvi temeljitejši prenovi.

Foto: Miloš Milač, Mitja Koželj