Test: Toyota C-HR (to je tisti avto, ki straši otroke :))

Test: Toyota C-HR (to je tisti avto, ki straši otroke :))

Toyota pogosto ni avtomobil, ki bi igral na čustva ljudi. Gre za avtomobilskega proizvajalca, ki stavi na maso, to pa mu zaradi dostopnosti in univerzalnosti njihovih vozil tudi odlično uspeva. A model z nazivom C-HR, dasiravno nima najbolj domiselnega imena, je drugačen. To je Toyota, ki lahko vzbudi čustva – tudi strah … 🙂

Med testom se mi je namreč pripetil zanimiv dogodek, ko sem s Toyoto C-HR vozil med nekoliko večjo množico ljudi. Mednjo se je znašel tudi majhen deček. Ko je slednji prvič ugledal masko izza vogala prihajajoče C-HR, je kriknil, nato pa odprtih ust pospremil mojo vožnjo mimo. Bolj ali manj uspešno-prikrito smejoč sem ga pozdravil, nato pa parkiral in se zazrl v podobo avtomobila. Japonci, tokrat vam je več kot očitno uspelo!

Seveda strah ni običajno čustvo, ki bi ga pri opazovalcu vzbudila Toyota C-HR. Prej gre za občudovanje drznih linij tega atraktivnega crossoverja. Avtomobil je več kot očitno zasnovan po okusu evropskih kupcev. Prav videz zunanjosti avtomobila bi si sam upal postaviti celo na prvo mesto med faktorji, ki bodo prepričali kupca. No, roko na srce, med testom sem slišal tudi nekatera negativna mnenja o dizajnu, a ta so bila v skorajda zanemarljivi manjšini. Če povzamem, bi dejal, da tistemu, ki mu je C-HR všeč – temu je zelo, zelo všeč ali obratno.

Oprema je razmeroma bogata že pri vstopnem modelu. V kabini so materiali zelo kakovostni, elementi pa dokaj dobro razporejeni (z izjemo nekaterih, preveč dobro skritih stikal). Težavo za izrazov nevešče voznike bodo na začetku morda predstavljale tudi oznake na stikalih, saj Toyota nekatere sicer dobro znane sisteme označuje drugače kot preostali proizvajalci. Dizajn potniške kabine je medtem izredno dopadljiv, barvit in utegne navdušiti s številnimi domiselnimi rešitvami. Malo šepa zgolj zatesnitev kabine, saj je na avtocesti v notranjosti vozila kar bučno.

Infotainment razpolaga s 7-palčnim zaslonom na dotik. Odzivnost je zelo dobra, preglednost in grafika (resolucija) malo manj. Zaslon je umeščen zelo visoko, tako da upravljanje nastavitev ne odvrača preveč pozornosti iz prometa.

Z vidika prostornosti C-HR za konkurenti ne zaostane preveč, malo zgolj zaradi bolj atraktivnega dizajna (močno spuščena streha zadaj za bolj kupejevski videz). Nekoliko klavstrofobično se bodo zaradi zelo majhnih oken in razmeroma malo prostora počutili predvsem potniki na zadnjih sedežih. Tudi preglednost skozi zadnje steklo ni najboljša, a k sreči so prav vsa vozila opremljena s kamero za vzvratno vožnjo. Prtljažni prostor ni največji v segmentu (377 litrov), a nudi kompromis s svojo pametno zasnovano obliko. Sedeži se zlagajo zgolj v razmerju 60:40.

1,2-litrski bencinski motor je zadovoljivo zmogljiv (116 KM) in popolnoma primerljiv z neposrednimi konkurenti. Pri dinamični vožnji ga je potrebno zgolj nekoliko bolj priganjati v višje obrate. Hibridno različico bi priporočil predvsem poslovnim uporabnikom, saj bo ta zmanjšala stroške uporabe vozila, dizelske pa medtem ni na voljo. Ročni menjalnik deluje zadovoljivo. Dobrodošel je zanimiv asistenčni sistem s kratico IMT (o tovrstnih napisih na stikalih sem govoril prej), ki stoji za izrazom Intelligent manual transmission. Sistem je uporaben pri dinamični vožnji, saj pri prestavljanju v nižjo prestavo samodejno dodaja plin in s tem ta proces naredi bolj znosen za potnike in manj obremenjujoč za sam material.

Na našem testnem krogu je C-HR z 1,2-litrskim turbobencinskim motorjem in šeststopenjskim ročnim menjalnikom zabeležil rezultat 6,4 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je zelo dobro. Kvaliteta je tudi tiho delovanje motorja, ki je v primerjavi z neposrednimi konkurenti, sploh tistimi s tricilindrskimi agregati, bolj uglajeno.

Vozne lastnosti so kljub temu, da je avtomobil nekoliko težji in ima višje težišče od klasičnih kombilimuzin, zelo dobre. V segmentu bi si jih upal postaviti med najboljše, enako velja tudi za primerjavo z ostalimi Toyotinimi avtomobili. Če odmislimo šibkejši motor, lahko C-HR zadovolji tudi zahtevnejše voznike, saj je krmiljenje natančno in prinaša dovolj povratne informacije ob hitrejši vožnji. Razmeroma prijetna bo tudi vožnja izven asfaltnih površin ali na bolj uničenem asfaltu – tu pazite le na izbiro velikosti platišč. Položaj za vožnjo je sicer nekoliko višji kot pri kombilimuzinah, a nekoliko nižji v primerjavi z neposrednimi konkurenti. Če je to dobro ali slabo, boste odločili sami.

Če se sprašujete, kaj pomeni kratica C-HR – gre za naziv Coupe-High Rider.

Toyota je svoj renome v tem segmentu že pred dvema desetletjema gradila z modelom RAV4. Danes je slednji postal precej večji in robustnejši, a C-HR je zanj nedvomno odlična zamenjava in tisto, kar si kupci danes želijo od vozil tega segmenta. Nakup priporočam tistim, ki si želijo nekoliko bolj izstopajoč avtomobil, ki je prijeten za vožnjo, a obenem tudi varčen. Če želite zgolj praktičnost in prostornost, se vaš adut najverjetneje skriva drugje. Prav tako se da razpravljati na dolgo in široko o ceni (testni primerek stane približno 25.600 evrov). Res je skoraj nezaslišano, a navdušujoče: Tokrat Toyota prepričuje z dizajnom in skuša igrati na čustva … 🙂


Tehnični podatki Toyota C-HR C-ULT 1.2 turbo

Cena osnovnega modela (1.2 turbo C-ITY): 19.550 EUR
Cena testnega vozila (1.2 turbo C-ULT): 25.630 EUR
Motor: 1.197 ccm, turbobencinski, štirivaljni
Moč: 85 kW/116 KM
Menjalnik: ročni, 6-stopenjski
Končna hitrost: 190 km/h
Poraba na testu pri mešanem ciklu: 6,4 l/100 km
Prostornina prtljažnika: 377 l



Foto: Luka Gregorič

Vprašanja o avtomobilu nam lahko zastavite na našem forumu. Z veseljem vam bomo odgovorili.

Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilih @avtoovernet in @lukagregoric.

Luka je del ustvarjanja zgodbe Avto.Over.Net od leta 2014. V življenju rad sprejema izzive in ustvarja dobre zgodbe. Ceni inovativnost in kreativnost. Pohvali se lahko s prestižno zmago v karting-dvoboju proti uredniku, obenem pa trdi, da najlepše v uredništvu izvede obrat z ročno zavoro. :)