Toyoto Prius proizvajajo že vse od leta 1997. Od tedaj je postala nesporna kraljica med hibridnimi vozili. Imidž pa si je ta Toyota zgradila tudi s pomočjo hollywoodskih filmov, ko je nastopala v različnih akcijskih ali romantičnih komedijah.
CVT menjalnik nakazuje, da to ni povsem običajen avtomobil.
Končno smo to hibridno tehnologijo lahko preskusili tudi na uredništvu portala Avto.Over.Net. Slovenski uvoznik nam je zaupal Prius Plug-in Hybrid, kar pomeni, da se vozilo polni prek navadne vtičnice gospodinjskega toka. Testni primerek sem spoznal že leta 2010, ko so ga predstavili v živalskem vrtu, saj gre za prototipno različico, ki je malenkostno spremenjena v primerjavi s serijsko kakršno lahko kupite v prodajnih salonih. Ravno našo testno Toyoto Prius pa je leta 2010 nekaj časa vozil tudi Ivo Boscarol, lastnik ajdovskega podjetja Pipistrel, ki izdeluje hibridna lahka letala.
Prius Plug-in je ekonomičen, vendar je praktično nemogoče doseči porabo 2,9 l/100 km.
Oblikovno je Prius povsem samosvoj avtomobil. Celo tako, da so njegove obline postale prepoznavne, kot jih ima med športnimi vozili Porsche 911. Zahvaljujoč takšni obliki ima Prius še zmeraj dobro aerodinamiko in hkrati v notranjosti ponuja več kot dovolj prostora za glave štirim potnikom. Tisti peti v sredini zadaj bo sedel bolj zasilno. Gre torej za nekakšno kombinacijo med majhnim enoprostorcem in kombilimuzino. V potniškem prostoru je dovolj prostora, tudi odlagalnih površin je več kot dovolj. Prtljažnik je zaradi vgrajene baterije manjši. A naj potolažim, serijska različica ima nekoliko večji prtljažnik, a že tu je večji kot denimo pri BMW-ju serije 1, ki sem ga imel pred Priusom na testu.
Obljublja doseg povsem na elektriko tudi tja do 25 km!
Medtem ko klasičnemu Priusu elektromotor le pomaga pogonskemu agregatu z notranjim zgorevanjem, hkrati pa mu hitro poide sapa (beri elektrika) tudi pri mestni vožnji že po približno dveh kilometrih, je bil ta testni Prius Plug-in Hybrid bistveno zmogljivejši. Nikelj-metalno baterijo so pri Toyoti zamenjali z zmogljivejšo Panasonicovo litij-ionsko, ki se v najslabšem primeru, ko je nova, polni približno uro in pol – nakar omogoča doseg tudi tja do 25 kilometrov zgolj na električni način. Teoretično lahko Priusa Plug-in peljete povsem na elektriko tudi pri hitrostih do 100 km/h, a v praksi se to ne zgodi ravno pogosto, razen če se peljete po klancu navzdol – primer spust po avtocesti od Razdrtega do Vipave. V tem primeru avomobil to zazna in izklopi bencinski motor. Pri tem morate seveda paziti na stopalko za plin, saj v kolikor jo potisnete ‘do podna’ bo Prius razumel vašo potezo kot športno-dinamično vožnjo in nemudoma ponovno zagnal bencinski motor.
Sicer pa je elektromor zelo uporaben pri speljevanju, kjer tudi najbolj pride do izraza. Neslišno speljevanje pogosto marsikoga preseneti. Na testu smo se tja do 60 km/h lahko peljali povsem na baterije in s pomočjo elektromotorja.
Pri serijskemu Priusu Plug-in je prtljažnik nekoliko večji.
Povprečna poraba goriva se spreminja glede na vašo težo desne noge in glede na kje se peljete. Nekje v kombiniranem ciklu je poraba na našem testu znašala dobrih 5,5 litrov na sto prevoženih kilometrov. Res pa je, da smo polnjenje baterije s pomočjo domače vtičnice preizkusili le enkrat in se večino časa torej peljali na bencin oziroma na toliko elektrike, kolikor smo jo s pomočjo zaviranja in sistema ‘KERS’ pridelali. Omeniti velja, da je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, zato moraš biti pozoren med vožnjo, da slišiš, kdaj se preklopi pogon z elektromotorja na bencinski agregat. Sicer pa lahko celotno delovanje avtomobila in vso statistiko tudi spremljaš na osrednjem digitalnem zaslonu.
Pri Toyoti so tudi poskrbeli za varnost, saj je znano, da so pri takšnih avtomobilih lahko problematične baterije. Le te so nameščene pod oziroma za zadnjimi sedeži in jih varuje oziroma nadzoruje kar 42 nadzornih varnostnih tipal. Poskrbljeno pa je tudi za posebno ohlajevanje – en zračnik se nahaja celo v notranjosti avtomobila ob strani zadnje sedežne klopi.
Parking senzorjev ni bilo pri našem Pirusu, je bil pa prisoten ‘piskač’ ob vzratni vožnji.
Glede vozniške izkušnje avtomobilu ni kaj oporekati. Razumeti je potrebno, da je bil izdelan pred tremi leti, kar pomeni, da zaslon potovalnega računalnika ni ravno najnovejši. Prikazane grafike so tudi že boljše v novejših modelih. Trda plastika pa dokazuje, da je robustna in še vedno dobra po 82.000 prevoženih kilometrih kolikor jih je imel naš testen primerek. Le tu pa tam se sliši kakšen čriček. Prednja sedeža sta udobna, vendar z malo stranskega oprijema, ki pa ga niti ne potrebuješ, saj je ta avtomobil izdelan za udobno, komfortno vožnjo. Za takšno vožnjo pa je ravno pravšnji neskončnostopenjski menjalnik CVT, ki prestavlja počasi, a zanesljivo. Hitre vožnje nima rad. Možnosti ročnega sekvenčnega pretikanja ne ponuja, pa tudi pogrešal ga nisem.
Hibridna tehnologija je očitno zanimiv korak med klasičnimi vozili na naftne derivate in povsem električnimi vozili. Peljati ga je lepo, predvsem, če ste umirjen voznik. No ja, tudi če niste, s Toyoto Prius Hybrid boste zagotovo postali.
Debato, mnenja in vprašanja o testnem – prototipnem – vozilu Toyota Prius Plug-in Hybrid si lahko preberete na našem forumu Avtomobilizem in F1.
_______
Podatki:
Motor / menjalnik: 1.8 bencinski (73 kW/994 KM, 142 Nm) in elektromotor sinhronski s stalnim magnetom (60 kW/82 KM, 207 Nm, litijionski akumulator s kapaciteto 13 Ah) / neskončnostopenjski samodejni CVT
Poraba po tov. podatkih: 2,6 l (CO2: 59 g/km)
Zmogljivosti maks. / 0-100: 180 km/h / 11,4 sekund
Dolžina / širina / višina: 4460 / 1745 / 1490 mm
Medosna razdalja: 2700 mm
Teža: 1500 kg
Posoda za gorivo: 45 l
Št. sedežev: 5
Prostornina prtljažnika: 445 – 1020 l
Osnovna cena serijske različice Priusa Plug-in Hybrid: 41.300 EUR
