Potem ko je lani Primož Lemež osvojil odlično 5. mesto, je bil njegov optimizem pred letošnjim »14ème Rallye Monte-Carlo des Energies Nouvelles« povsem upravičen. Vendar se je obrnilo povsem drugače. Kot da se je usoda zarotila proti njemu. Že pred odhodom je imel veliko težav, zamenjati je namreč moral sovoznika in avtomobil. Skratka, nič ni šlo po načrtih in velika pričakovanja so se že kmalu spremenila v pravo nočno moro.

Jasno, da je bil prav Primož najbolj razočaran: »Nič nam ni šlo od nog in rok. Občutek imam, da je šlo namenoma vse narobe in da sva z Anžetom naredila prav vse neumnosti, ki sva jih lahko. Po lanskoletnem odličnem rezultatu – šele zdaj se zavedam, koliko je bil res dober – sem pričakoval veliko. Ampak doma že spet nisem naredil domače naloge tako, kot je treba. Že res, da smo se pripravili veliko bolje kot lani in da smo bili veliko bolje opremljeni. Ampak vsa odlična tehnika ti nič ne pomaga, če jo ne uporabiš tako, kot je treba. Samsung nas je opremil z vrhunsko opremo, imeli smo najboljši možen program, ampak nismo ga pravilno uskladili s časomerilci v Monacu. Preverili smo samo razdalje, ki so se skoraj 100-odstotno ujemale, na povprečno hitrost pa smo kar malce pozabili! Tako sva bila že od začetka z Anžetom precej prehitra. Ker pa smo rezultate »regularity« testov dobila šele zvečer, sva se lahko prijela samo za glavo! Glede na najine izračune sva pričakovala, da bova uvrščena do 10. mesta, dejansko pa sva bila uvrščena na 76.mestu. Šok je bil res velik!«

Ne samo rezultati, dobila sta tudi velik pribitek, kar 1.800 točk. »Ja, poleg slabih rezultatov sva dobila še pribitek 1.800 točk, ker sva bila na enem od odsekov prehitra (20 odstotkov nad omejitvijo o.p.). Tako sva pred zadnjimi testi končala skoraj povsem na repu razpredelnice. Priznati moram, da mi je kar malo nerodno! Seveda so me prijatelji iz Monte Carla tolažili v smislu »važno je sodelovati«, sem sam vseeno precej razočaran. In krivde ne morem zvaliti prav na nikogar drugega kot nase! Z lanskoletnimi izkušnjami in znanjem ter opremo, ki sva jo imela, bi morala z lahkoto končati med desetimi najboljšimi, tako pa sva končala med najslabšimi. Hudo pa mi je tudi zaradi Anžeta; tudi on si je želel za svoj prvi nastop v Monte Carlu boljši rezultat. Edina stvar, ki me vsaj malo tolaži; ves čas sva bila najhitrejša – saj zato pa v rallyju pravzaprav gre!«

Ko sta v soboto dobila rezultate, sta svoj nastop zelo popravila in se res ves čas vozila med najboljšimi, vendar svojega rezultata nista mogla kaj prida izboljšati. Razveseljivo pa je bilo to, da sta s svojim oplom astro dosegla eno od najnižjih porab v svoji kategoriji, ob tem pa sta bila tudi zelo hitra na spretnostni vožnji (škoda, da tudi tu z napako), ki je prav tako potekala po dežju. »Astra se je res izkazala in škoda, da je imela tako slaba voznika!« se je pošalil Primož: »Res škoda za katastrofalni nastop v petek. V soboto sva bila namreč precej boljša in če bi ves čas vozila v takem tempu, bi bil rezultat približno tak, kot smo ga načrtovali. V soboto ponoči, ko sta bila na vrsti še dve časovni preizkušnji, je res imelo kar nekaj ekip težave tako z nesrečami, ki jih je bilo kar nekaj, kot tudi z doseganjem predpisane povprečne hitrosti. Res pa je, da so bile razmere res težke z dežjem, kamenjem na cesti ter meglo v pasovih. Z Anžetom pa tudi tu nisva imela nikakršnih težav. Ampak kot rečeno; najin nastop lahko ocenim kot katastrofalen!«

Za »tekmovalci« je bil res skoraj peklenski ritem in več kot 1.400 kilometrov vožnje in nešteto ovinkov. Res pa je, da so se vozili po nekaterih najlepših cestah na svetu in obiskali nekatere najlepše kraje Evrope. Posadka Primož in Anže Lemež je na koncu zasedla zelo skromno 76. mesto!