Slovenci v zadnjem obdobju izražamo čedalje več pomislekov o neznanju voznikov v primerih, kadar na cesti nastopijo izredne razmere in so vozniki dolžni omogočiti varen prehod intervencijskim vozilom.

Tako dobimo občutek, da vozniki ne poznamo zakonodaje, nismo dovolj kulturni, se ne znamo ustrezno odzivati, ne upoštevamo svetlobnih in zvočnih znakov intervencijskih vozil ipd.

Skozi medije se predstavlja ‘pravilno ravnanje’, ki ga svetujejo različne organizacije. Na podlagi opozoril članov so v AMZS opravili analizo zakonodaje in primerjavo z nekaterimi tujimi državami. Izkazalo se je, da z ravnanjem slovenskih voznikov ni nič narobe, temveč ravnajo skladno s prakso učenja v avtošolah in skladno s slovensko zakonodajo na tem področju.

Hiter povzetek zakonodaje pravi, da se vozniki vozil lahko umaknejo le do robne črte voznega pasu, kar pa je glede na širino pasov avtoceste (ali hitre ceste) nemalokrat preozko za intervencijska vozila. Po slovenski zakonodaji je umik vozila na odstavni pas lahko prekršek, sankcioniran z globo 300 evrov, česar se vozniki zavedajo.

Avto-moto zvezi Slovenije je žal, da kljub številnim zapletom na cestah poklicanim organizacijam tovrstna zmešnjava ni dovolj velik izziv za ureditev jasne zakonodaje ter temu primerno tudi jasnih in zakonitih nasvetov voznikom. Zato predlagajo spremembo zakonodaje, ki bi jasno opredelila, da se lahko odstavni pas v določenih primerih uporablja tudi kot prostor, ki zagotovi zadostno širino za prehod intervencijskih vozil.

Vsem, ki vas zanima, kako se države razlikujejo v pristopu, vam svetujemo, da si preberete strokovni članek z naslovom Reševalni pas – kako je prav?, objavljen v septembrski reviji Motorevije, revije za člane AMZS.