Miran Stanovnik po končanem Dakarju 2015: »Dirko je treba odpeljati pogumno in s srcem«

Motociklizem, Šport

Miran Stanovnik je že kmalu po prihodu v cilj letošnjega Dakarja dejal, da težko čaka vrnitev v Slovenijo in res se je manj kot dva dni za tem, ko je snel dirkaško čelado, prikazal na brniškem letališču. Nasmejan, kot vedno. Kako bi ne bil, ko pa je pri petdesetih letih uspešno zaključil svoj dvanajsti od […]

Miran Stanovnik je že kmalu po prihodu v cilj letošnjega Dakarja dejal, da težko čaka vrnitev v Slovenijo in res se je manj kot dva dni za tem, ko je snel dirkaško čelado, prikazal na brniškem letališču. Nasmejan, kot vedno. Kako bi ne bil, ko pa je pri petdesetih letih uspešno zaključil svoj dvanajsti od osemnajstih relijev Dakar.

Spregovoril je o združevanju dela z na pol profesionalni hobijem, o naporih na letošnji dirki, o ozadju relija in o tem, ali bi bil z novim dirkalnikom kaj hitrejši.

dakar2015-stanovnik-vrnitev (6)Ljudje se sprašujejo, kje novopečeni župan najde čas za dvotedensko dirko. Ste za Dakar vzeli dopust?

Ja, koristil sem redni letni dopust. Mi smo se kar dobro organizirali, občino je v tem času zastopal podžupan, direktor občinske uprave pa tudi dobro ve, kaj ima za delati. Poleg tega smo pred mojim odhodom ustanovili kar nekaj komisij in odborov ter jim dodelili naloge. Imeli so dovolj dela. Jutri se že vračam v pisarno, kjer bomo šli s polnim plinom dalje.

Ena pomembnejših nalog dirkača je ohranjanje osredotočenosti na dirko. Ste imeli na reliju kdaj težave z mislimi, ki so bežale v domačo pisarno?

Ne, o službi nisem razmišljal. Edino zvečer se mi je nekajkrat pripeljala v glavo kakšna misel in sem za par minut vzel v roke telefon. Ampak ne na način, da bi imel zaradi tega težave s koncentracijo. Vemo, da taka dirka zahteva neprestano koncentracijo. Sekunda nepazljivosti te lahko stane veliko. To vedo tudi sodelavci, ki so mi ta čas dali mir.

Je v Južni Ameriki padla kakšna ideja, ki bi jo lahko vpeljali v domačem kraju?

Ne, v take stvari se nisem poglabljal, ker preprosto ni bilo dovolj časa. Mislim, da bomo že z znanimi idejami lahko dovolj uspešni.

Za dirkače se v šali reče, da po rojstvu otroka izgubijo sekundo na krog. Koliko hitrosti ste izgubili zaradi odgovorne funkcije?

Ne vem, če sem kaj izgubil. Primerjal sem rezultate z lanskimi in moram reči, da so zaostanki med podobno hitrimi tekmovalci podobni. Zagotovo nisem vidno izgubljal. Seveda pa sem imel v glavi željo, da se vrnem nepoškodovan, čil in zdrav, da bom lahko svojo službo opravljal dalje. Zavedam se, da je na pol profesionalno dirkanje še vedno le moj hobi. Ja, morda sem dodatno odgovornost v maratonskih etapah čutil tudi zaradi tega, ker sem moral na cilju gume odstopiti Marcu Comi. Tudi to je odgovornost. Res sem pa znan po tem, da v slabi vidljivosti ne divjam brezglavo. Takih prašnih trenutkov je bilo letos kar veliko.

dakar2015-stanovnik-vrnitev (4)V četrti etapi je Al-Attiyah komentiral, da je zadovoljen s petim mestom, ker mu zaradi tega naslednji dan ni treba začeti na prvem mestu. Prihaja med motoristi do taktiziranja, ali se »splača« začeti na prvem mestu?

Ne, do tega ne prihaja, vsekakor ne v začetnem delu dirke. Kot sem opozarjal že v času relija, je Barreda začel taktizirati prezgodaj. Mislil je, da se lahko do konca dirke pripelje po Marcovih sledeh. Na dirki moraš pričakovati, da se bo zgodilo vse mogoče. To se je res zgodilo, v Boliviji je prišlo do preloma dirke in tam je taktika odpovedala. Mi vozimo s polnim plinom, kar se vidi tudi v časovnih razlikah med podobno uvrščenimi tekmovalci. Na Dakarju s taktiziranjem ne uspeš. To dirko je treba odpeljati pogumno in s srcem. Če bi bolje poznali Marca, bi vedeli, o čem govorim.

Ko omenjate Barredo – Honda si že več let močno želi prekiniti zmagovanje KTM-a. Podobno se je pred letošnjo dirko pričakovalo, da bo Peugeot napadel zadnje tri leta nepremagljive Minije. Kakšno je bilo kaj vzdušje po taborih med in po dirki?

Absolutno je prav, da je vzdušje na dirko tekmovalni. Brez konkurentov, kot so Honda, Yamaha, Sherco – vse to so vse tovarniške ekipe – ne more priti do resnega tekmovanja. Prav je, da te ekipe skušajo premagati KTM. Morda se morajo naučiti le še to, da Dakar ni le vrhunska tehnologija, ampak je pomembno družinsko vzdušje. Srčno delo mehanikov in ostalih članov ekipe. KTM se do svojih konkurentov vede zelo korektno in spoštljivo. Honda pač ni imela sreče, čeprav so izjemno hitri, tako fantje kot motorji. Verjamem, da bo prišlo leto, ko bo nekdo premagal KTM, ampak dokler sem zraven, si tega ne želim preveč (smeh).

Morda veste, zakaj na dirki ni nastopil Chaleco Lopez? KTM ga je tekom leta 2014 najavil kot člana tovarniške ekipe.

Neuradno sem slišal, da naj bi mu zdravniki po temeljitem pregledu kolena odsvetovali dirkanje. Več pa ne vem.

Je bila težja osma etapa s 781-kilometrsko hitrostno preizkušnjo ali trinajsta, dolga kar 1.024 kilometrov?

Meni je bila najtežja druga etapa. S tistimi visokimi temperaturami in nizkimi povprečnimi hitrostmi smo trpeli tako dirkači kot tehnika. Pregret sem bil tako kot motor. Poleg tega drugi dan še ne padeš v pravi tekmovalni ritem. Nisem edini mnenja, da je bila druga etapa najtežja. Pa seveda maratonska etapa v Boliviji, ki je bila nemogoča v smislu vremenskih razmer. V enem dnevu smo prišli iz poplave pri treh stopinjah Celzija do puščave pri petinštiridesetih.

dakar2015-stanovnik-vrnitev (2)Zelo zanimivo je bilo na KTM-ovi spletni strani videti fotografije dveh vrhunskih dirkačev, Marca Come in Jordija Viladomsa, kako menjata gume na tvojem dirkalniku. Kaj ste vi počeli tačas?

Medtem sem pripravljal potno knjigo. Prej sem Marca vprašal, kdaj bova menjala kolesa pa mi je odgovoril, da se še ne mudi. Da bomo kasneje. Ko sem se vrnil čez dobre pol ure, pa je dejal: »Ne skrbi, smo že vse uredili.« Fotografije so res dobre. Da imaš za mehanika najboljša dirkača na svetu, oblečena v pončo in s pleteno kapo. Seveda tam nismo niti malo razmišljali, kako smo videti v teh cunjah, ker nas je vse po vrsti zeblo ko cucke.

Kako je 450-kubični enovaljni agregat voziti s polnim plinom preko poplavljenega slanega jezera? A se vam tehnika nič ne smili? Vozite v strahu, da bo motor »zaribal«?

Če ne bi bil kot testni voznik večkrat prisoten na testiranjih tovarniških dirkalnikov KTM, bi verjetno vozil z nižjo hitrostjo. Ampak glede na to, da sem motorje testiral v najbolj vročih razmerah na podobnem presahlem jezeru v Tuniziji, me ni skrbelo. Upal sem držati plin do konca in to brez postanka. Hitrost se je gibala okrog 170 kilometrov na uro. Kasneje smo sicer videli, da je sol prišla povsod, celo v posodo za gorivo. Kristalčke soli smo našli v filtru za gorivo še štiri dni kasneje. Sol je prišla v posodo skozi meglico, ki se je delala pri visoki hitrosti. Vsa čast tehniki za kljubovanje nemogočim razmeram.

Med sledenjem dirki preko različnih virov na svetovnem spletu ne moremo spregledati pritoževanja, da se Dakar v Južni Ameriki ne more primerjati z »originalnim« Dakarjem po afriških puščavah.

Mislim, da se Dakar v Afriki res ne more več primerjati z Dakarjem v Južni Ameriki. Tukaj je dirka postala podobna enduru, poleg tega ogromno dirkačev spi v avtodomih ali celo v hotelih. V Afriki tega ni bilo. Tudi zaradi tega prihaja do neenakih razmer. Je pa na srečo ali pa žalost ves ta šov okrog dirke in s tem zaslužek organizatorja toliko večji, da se organizacija dirke preko Atlantika bistveno bolj splača. Morda malo pretiravam, a razvoj dirke gre v smeri svetovnega prvenstva MotoGP. Tempo dirke je izjemen in ekipe z manjšimi proračuni vedno težje sledijo najboljšim. V Afriki smo bili bolj izenačeni.

Kaj pa ekološki vidik dirke?

Glede na to, da se vozimo po tehnološko in gospodarsko manj razvitih državah, smo z našimi vozili še najmanj sporni. Organizator je zelo strog glede hrupa, hitrostnih omejitev in tudi glede shranjevanja in odlaganja odpadnih olj in podobnih odpadkov. Celotni karavani sledi ekipa, ki poleg pokvarjenih vozil pobira tudi morebitne odpadke zaradi nesreč ali okvar. Skrbimo, da za sabo ne puščamo sledi. Velik poudarek je na čuvanju narave.

Za vaš dirkalnik je znano, da navadno pride do cilja z zelo malo poškodbami. V kakšnem stanju je letos?

Izredno lep. Dvakrat sem tako rekoč »sestopil« z motorja v globokem pesku, enkrat pa sem se uštel pri zaviranju in se izven poti naslonil na drevo. Takrat, ko mi je odpovedalo prednje vzmetenje in prednja zavora. Nikoli pa nisem resno padel.

Koliko bi bil hitrejši z novim modelom dirkalnika 450 Rally?

Ma, na tehnično zahtevnih predelih bi bil zagotovo hitrejši. Sem pa tja me so me zbadali, zakaj vozim s ‘ta starim’ pa sem odgovoril, da mojemu emšu pripada star motor. Na tehničnih odsekih je nov motor lažji in bolje vodljiv, tudi v zavoj lahko zaviraš kasneje. Ampak se nič ne pritožujem. Z danim materialom smo delo opravili vrhunsko. Z dirko sem zadovoljen.

Boste drugo leto dirkali z novim?

Bomo videli, bomo videli. Najprej moramo reči besedo s pokrovitelji, brez katerih vsa ta leta dirk ne bi mogel izpeljati. Veliko zavisi od njih. Potem se bom odločil tudi sam, kako naprej.