Obstajajo ljudje, ki že v otroštvu točno vedo, kaj želijo delati v življenju. Ta strast jih žene tudi takrat, ko naletijo na težave. Marko Jevtič je eden od teh ljudi. Čeprav je bilo v njegovem otroštvu risanje avtomobilov nekaj tako abstraktnega, kot je danes raziskovanje črnih lukenj je točno vedel, da želi to početi v življenju. Kar pa je mogoče naj pomembnejše, vztrajal je pri svojem cilju in danes opravlja za marsikaterega industrijskega oblikovalca sanjsko delo pri češki Škodi.

Marko Jevtič nam je v sproščenem pogovoru zaupal svojo zgodbo in pogled na trenuten položaj v svetu avtomobilskega oblikovanja.

Na spletu sem zasledili, da ste študij opravljali v tujini. Je bilo to nujno zlo ali osebna odločitev?
Res je. Študentska pot me je najprej popeljala v Benetke, kjer sem študiral likovno umetnost, saj na ljubljanski univerzi nisem bil sprejet. Pozneje sem imel možnost, da sem sodeloval na Fordovem natečaju, kjer sem prišel v ožji izbor. Takrat sem spoznal Roberta Lešnika, ki mi je pomagal z nasveti, da sem se vpisal na univerzo Pforzheim (HG Pforzheim – Transportation Design University) in tam nadaljeval s študijem. Specializiral sem se za oblikovanje avtomobilov.

Je bilo takrat težko dobiti službo v tako specifični panogi?
Da in ne. Prakso sem opravljal pri BMW, a potem službe tam nisem dobil, ker so iskali predvsem kadre z izkušnjami. So pa moj potencial prepoznali takrat pri Volkswagnu in zdaj pri Škodi.

Kakšen je vaš trenutni položaj pri Škodi?
Moj trenuten položaj je exterior project leader, v prevodu to pomeni vodja projektov oblikovanja na področju zunanje oblike vozil. Mimogrede, oblikovanje zunanjega videza avtomobilov je povsem drug svet, kot je zasnova notranjosti.

Na katere tri (oblikovalske) projekte ste najbolj ponosni pri Škodi?
Če grem kar po vrsti, to so Fabia, Yeti za katerega sem delal »facelift«, in seveda VisionC na katerega sem najbolj ponosen. 

Kako pravzaprav nastane koncept avtomobila? Ljudje si tega sploh ne predstavljamo. Obstajajo tudi kakšne tehnične omejitve?
Seveda sta »brand image« in dizajn vozila močno povezana, toda pri oblikovanju konceptnega vozila v našem koncernu nimamo omejitev, tudi tehničnih zahtev pravzaprav ni večjih. Najprej nastanejo konceptna vozila, ki imajo grobo tehnično zasnovo in lahko naznanjajo serijski avtomobil oziroma pogled v prihodnost.

Na vseh projektih (konceptov) delamo kot na natečaju.

Delo v grobem poteka tako, da najprej idejno zasnovo izriše več oblikovalcev, potem se na tako imenovanem natečaju izbere zmagovalna skica, na podlagi katere v delavnici naredijo več modelov in izberejo najboljšega. Na tej poti obstajajo tudi tako imenovani mejniki (faze razvoja), prek katerih dizajn napreduje proti končni obliki. V tem času je kar precej dogovarjanj z inženirji.

Popolnoma drugačen pristop je, kadar že imaš obstoječi model avtomobila in mu samo posodobiš videz.

Ali kakšna zasnova avtomobila ne zagleda luči?
Danes se redko zgodi, da narediš konceptno zasnovo avtomobila in se potem ta (brez sprememb) zaradi tako dobrih vibracij uresniči v praksi. Nekatere zasnove se že naredijo na tehnični podlagi, na primer tudi visionC, ki je imel celotno medosno razdaljo od octavie. Ta proces oblikovanja je danes res zahteven. 

Kam gre trend pri oblikovanju električnih vozil?
Električni avtomobili imajo svoje zakone, ki jih je treba upoštevati. Pri oblikovanju takšnih avtomobilov ima čedalje bolj pomembno vlogo aerodinamika (kot tudi pri avtomobilih z notranjim izgorevanjem), preprosto zato, ker je zakonodaja vse bolj stroga, poraba goriva oziroma energije pa je pri bolj aerodinamičnih avtomobilih manjša. Drugo dejstvo pa je, da takšni avtomobili nimajo hladilnika spredaj in ne potrebujejo dovoda zraka, zato je pričakovati, da se bo sprednja podoba bistveno spremenila. 

Ali vas kdaj skrbi, da bi bil avtomobil, ki ga oblikujete na koncu preveč podoben kakšnemu od konkurentom?
Ljudje si verjetno res predstavljajo, da se samo usedemo za mizo narišemo avtomobil in ga naredimo. Dejansko obstaja zelo veliko enih korakov preden pride do uresničitve izvedbe. Danes ni možno, da bi prišlo do izrazite podobnosti. Celo Kitajci so nehali to delati, ker so se naučili, da s tem ne dosežejo nič, kvečjemu si naredijo slabo reklamo.

Je težko zagotoviti pravo mero uporabnosti in oblike?
Seveda. To oblikovalci z izkušnjami hitro ugotovimo. Obstajajo nekateri, ki si preveč optimistično zastavijo konceptne avtomobile, na primer predvidijo (pre)velika kolesa, čeprav takšna platforma avtomobila sploh ne obstaja. Ni treba, da se pretirava pri oblikovanju, na primer novi avtomobili niso 10 centrimetrov nižji in širši z 22-colskimi kolesi. Razvoj oblike se stopnjuje skupaj s tehnologijo.

Ali kdaj zagledate na cesti kakšen avtomobil in si rečete, tega bi pa jaz bolje oblikoval?
Veliko jih, saj mi večina avtomobilov ni všeč. Dejstvo je tudi, da so serijski avtomobili končani od dve do tri leta prej, preden pridejo na cesto. Imam pa željo, da bi enkrat oblikoval Porsche 911 ali Aston Martina.

Nekje sem slišal, da so evropski oblikovalci avtomobilov zelo zaželeni na azijskem trgu. Je to res?
Res je. Predvsem Kitajci iščejo »know how«, ki ga nimajo, ter odnos in tradicijo do dizajna.

Velikokrat slišimo, da oblikovalci za svoje delo potrebujejo navdih. Ali to sploh obstaja ali gre za mit?
To se sam sprašujem že več let. Mislim pa, da vsakega dobrega oblikovalca zanimajo različne stvari v življenju, od mode, arhitekture, glasbe do industrijskega dizajna. Po navadi iz tega črpa (hote ali nehote) ideje za svoje delo. V mojem primeru pa zagotovo na moje delo najbolj vplivajo avtomobili sami, preprosto moraš imeti strast do njih.

Katero Škodo pa vozite, saj je Škoda?
Službeno Octavio.

Kakšen je vaš nasvet mladim, zagrizenim industrijskim oblikovalcem, naj ostanejo doma ali gredo v tujino?
Industrijski dizajn je v Sloveniji problematičen, ker ima zelo malo prave industrije. Včasih se je to dalo, danes pa je na majhnem trgu to težava. Me pa očara to, kako močan je naš grafični dizajn. Vprašanje je, kaj si človek želi početi v življenju. Za vsako stvar ni treba iti v tujino, saj ima danes že vsak povezavo do spleta, ampak za avtomobilski dizajn trenutno druge poti kot tujina ni.

Bi se še enkrat odločili za isto pot?
Absolutno. Še vedno imam rad svojo službo in še enkrat bi ponovil celotno pot, ki sem jo prehodil in na kateri sem zdaj.

Z Markom Jevtičem sva se pogovarjala Aleš Poznič in Roman Maroša.