”Kaj, motor voziš?? Hudo. Jaz to ne bi nikoli, je ful nevarno.”

”A te ni nič strah? Ravno včeraj sem bral, da se je spet en raztrelil na tisti vaši cesti. Pa še tisti dirkač, sej veš, ta skodran… Simončelo ali kako že. Škoda ga je bilo. No ja, saj večina itak išče.”

”Joj, sanjam o motorju že od malih nog… Ampak bi me doma ubili. Oči je rekel, da mi bo kupil 400-konjskega BMW-ja, če mu obljubim, da se nikoli ne usedem na eno izmed teh nevarnih zadev.”

Okej, malce pretiravam. Ampak nekako takšen je odziv ljudi, ko poveš, da furaš motor. In v bistvu jim ne gre zameriti… Konec koncev nihče ni sam kriv, da je pismen. Ja, pri nas se vsak motorist, udeležen v najmanjšo prometno nesrečo, nekako znajde na naslovni strani čisto vsakega vaškega glasila. V družbi zastrašujočih, odebeljenih naslovov, ki lapajo nekaj o neprilagojeni hitrosti. VSAK. Tudi če si je pri tem samo strgal kavbojke ali (še huje) popraskal tank. In potem nekako izpade, kot da so motorji krivi za tri četrt smrtnih žrtev na naših cestah. Ali pa kar nasploh. Kljub temu, da je statistično verjetno večja verjetnost, da se boš zadavil s pločevinko fižola ali da te bo sredi Ljubljane napadel pobegli kenguru.

Da ne bo pomote, nikogar se ne trudim prepričati, da vožnja z motorjem ni nevarna. Seveda je. Ampak – lahko je tudi smučanje. Pa kolesarjenje. Pa plezanje. Praktično vsaka zabavna stvar na tem svetu predstavlja določen rizik – in namen tega članka ni temu oporekati. Rada bi preprosto za trenutek prekinila ves ta negativen medijski gnev, ki se vsakodnevno zliva po motoristih, in se za spremembo osredotočila na pozitivne stvari. Jih je namreč ogromno. Torej dragi moji, zakaj na motor?

• Ker nobeno potovanje ni tako zabavno kot tisto, prevoženo na dveh kolesih. A mogoče uživate, ko se z vso družino v polno natovorjenem Cliotu počasi cijazite po jadranski magistrali in je mlajšemu bratcu slabo, sestrico lulat, klima ne dela, mama bi poslušala Dragojeviča, fotr pa neke čudne modele s pištolami in vrtnicami? Ne. Pahljate se z sestrinim Cicibanom in na vsake pet minut vprašate, če ste že tam. No – na motorju tega vprašanja ni. Tu ste v stiku z naravo. Opazujete okolico, čutite veter v prsi, konjičke pod ritjo, vsake toliko pomalicate kako mušico in prehitite kakšnega podiralca hitrostnih rekordov s prikolico. In enostavno – uživate v vožnji.  Priti na cilj je dejansko najbolj beden del potovanja. Se raje pred apartmajem obrnete in greste še en manjši giro po otoku.

• Ker – ko končno pridete na cilj – je ni boljše stvari na tem svetu, kot sleči premočen kombinezon, odpreti hladno pivo in se zagnati v hladno vodo. Je ni. Pika.

• Ker kolone za vas ne obstajajo več. In ker so kisle face in ubijalski pogledi, ki te gledajo iz razgretih avtomobilov, ko se z nasmehom počasi odpelješ mimo, neprecenljive. Je***a, življenje je prekratko za promet.

•  Ker te prevzame prijeten občutek pripadnosti, vsakič ko na cesti pozdraviš bajkerja in te ta pozdravi nazaj. Pa če je na čoperju, cestaku ali na maxi skuterju. Nima veze. Ljudje v avtomobilih se bodo v vsakem primeru spraševali, kdo je ta ekstremno popularna legenda pred njimi.

• Ker lahko napolneš tank do te mere, da ti bencin teče ven še iz števca za gorivo, pa vseeno ni treba prodati ledvice in vzeti hipoteke na hišo, da plačaš račun. Khm, vsaj zaenkrat še ne. In ker v vročih poletnih dneh, po dolgih urah vožnje enostavno sede do vrha natočit mrzel bencin v razgret tank. Aaaah. Hladi.

• Ker lahko tudi vsak davčni uradnik, prodajalec zelenjave ali zobozdravnik zapre vizir na čeladi in se za par kratkih uric počuti kot James Dean. Pod čelado in črnim ledrom se ne vidi, če si oblečen v črtast brezrokavnik, če imaš prečko na sredini glave, če imaš par kilogramov preveč ali če še vedno živiš pri mami. Na motorju si pač kul.

• Ker je dopust z ženo tisočkrat boljši. Pomislite – v kufru ni prav dosti prostora, zato bodo razne visoke pete in elegantne oblekice morale ostati doma. Posledično je ne bo treba voziti v elegantne restavracije in zapravljati malo morje denarja za jastoga in slavčkove jezike, ampak bo zadovoljna z zakotno stojnico s sardelicami na koncu pomola. Prav tako vam ne bo treba prazniti denarnice za raznorazne slamnike / torbice / ostalo kramo, na katero punce po navadi navalimo na obmorskih štantih. Sori draga, ni prostora.

• Tisto zgoraj, da petke ostanejo doma, je super tudi za motoristke. Ej punce, ne rabite jih – fantje bodo pobirali jezike s tal že samo zaradi dejstva, da ste na dopust uletele same z motorjem. Konec koncev si pa tudi vaša stopala zaslužijo malce počitka.

• Ker je ni težave na tem svetu, ki je par rohnečih konjičkov pod ritjo in trimestna številka na števcu ne bi mogla vsaj za trenutek odpraviti. In ker ga ni slabega dneva, ki se drastično ne izboljša, ko se zapelješ dvakrat gor in dol skozi predor. V prvi. Hihi.

• Ker dejansko ne poznam bolj raznolikih in nediskriminatornih družb, kot jih najdemo med motoristi. Prideš na katerikoli moto zbor in za isto mizo najdeš mozoljavega najstnika na 125-kubičnem skirojčku, dvometrskega mišičnjaka na komajda legalnem dirkalnem stroju, okrogloličnega direktorja srednjih let na potovalnem BMW-ju, 70 let starega hipija na 80 let starem Harleyu in pa, recimo, drobceno blondinko na slečeni Hondici. In nima veze, ker se vsi pogovarjajo o tistem lepem ovinku tam spodaj in kakšne barabe so policaji. In potem lepo družno odhromijo do Postojne na kavo. Brez razlik. Politiki, vzemite za zgled!

• Ker si lahko v petih minutah na drugem koncu Ljubljane ali pa v pol ure v Portorožu. Teoretično seveda.

• Ker vsake toliko časa res paše na semaforju za sabo pustiti mulca v očkovem bemveju, ki očitno misli, da je Kimi Raikkonen in Brad Pitt v enem. Ej Kimi, prehitela te je punca, ha. 

• Ker je motor odlična opcija za prvi zmenek. Fantje, če punco poberete z avtom, se bosta do kina cijazila v neprijetni tišini ali pa še bolj neprijetnem pogovoru o vremenu, politiki in okoliških drevesih. Če jo poberete z motorjem, ste tega rešeni. Pa še stiskala se bo k vam, še preden bosta sploh prišla do kina.

Aja, pa ker so registracije cenejše, ker manj onesnažujemo okolje, ker nam ni treba tri četrt ure iskati parkirnega mesta, itd. itd. Lahko nadaljujem v nedogled, ampak to ni več zanimivo. Poanta? Biti bajker je zakon.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.