Zima je!!! Ahh… Škripanje snega pod nogami, sladek vonj po kuhanem vinu, zavijanje daril in postavljanje smrečice, Mariah Carey na pet minut… Najlepši čas v letu.

…Ali pač?

Poznate koga, ki ga NIKAKOR ne uspete okužiti z božičnim vzdušjem? Ki že cel december samo žalostno strmi skozi okno in s solzami v očeh bulji v razmočeno, posoljeno in popeskano cesto? Ki vsakič, ko se na radiu zaslišijo oguljeni kraguljčki Zadnjega božiča, za daljše obdobje izgine v zatemnjeno garažo in tam otožno boža neko čudno skulpturo, pokrito z belo odejo?

Ne, ni treba klicat na Polje. Tip je verjetno samo motorist.

Jah, zima žal ni najboljši čas za vožnjo. AMPAK – je pa odlična za razmislek o pretekli sezoni. Kakšna je bila in kaj bi se splačalo spremeniti pri naslednji. Za planiranje izletov. Za obujanje prijetnih spominov in za zahvalo samemu sebi za vsako rešeno situacijo, ki bi se lahko končala… Mja, pustimo. Za pirček ali dva s prijatelji, ki so še vedno z nami. In pirček ali dva za prijatelje, ki jih na žalost ni več.

Ko se sama spravim razmišljat o tistih trenutkih, kjer je manjkala milisekunda, da bi bilo treba moje hondovje s špohtlom praskati z asfalta, se spremenim v velikega zelenega modela z ogromno težnjo po razbijanju stvari okoli sebe. Jooj, tisti bedak takrat v rdečem Cliotu… Aaaa! Pri kakšni situaciji sem bila kriva sama, pri mnogih na žalost ne. A ker je december in moramo baje bit praznično razpoloženi, sem prizanesla kozarcem in lončnicam in svoj gnev rajši pretopila v besede.

Malce za šalo, malce zares.

(Jaz bom vseeno verjela, da obstaja miiiini šansa, da se v članku MOGOČE kdo najde. Se popravi. In da se zaradi tega kdo od mojih prijateljev varno pripelje domov.)

TOREJ: tukaj so za motoriste najbolj annoying in potencialno nevarne reči, ki jih počnejo ljudje v prometu.

Ho ho ho!

1. Neuporabljanje smernikov

Slovenska klasika.

Najprej teorija. Smerniki ali po domače žmigavci so tiste rumene zadeve, ki jih, hja, precej redko vidite utripati ob straneh premikajočih se avtomobilov. Ste v vašem avtomobilu, na levi strani volana kdaj opazili manjšo ročko, ki se premika gor in dol? Evo, s tem se jih vključi. Dol za levo, gor za desno. Uporabljamo jih, ko želimo drugim udeležencem v prometu nakazati, da nameravamo zamenjati smer. (Poudarek na NAMERAVAMO – ne, ko si že na polovici nasprotnega pasu). Simpl.

Or is it? Očitno ne, kajti uporabljanje smernikov zadnje čase vidim približno tako pogosto kot hlače na zvonec. Ker se ljudem pač ne zdi pomembno.

Naj razložim, zakaj JE pomembno. Ko se folk fijaka po zunanjih pasovih rondoja (…mah, ne bomo še o tem) in brez smernika zapelje ven, je to neprijetno in pobere veliko nepotrebnega časa. Okej. Ampak, ko pa nekdo pred tabo sredi ravne ceste na polno skoči po bremzi in brez smernika zavije levo (”Franc ustav, lej k majo jagode v akciji!”), po možnosti ravno takrat, ko ga skušaš prehiteti, se pa stvar lahko zakomplicira.

Neprilagojena hitrost pa to.

Resno, a je tako težko? Če nisi sposoben zapeljati v križišče in zraven zmanevrirati še preprostega giba z roko, potem za volanom nimaš kaj iskati. Naroči taksi.

2. Izsiljevanje

Ah… Alfa in omega vseh motorističnih nesreč. Ki jim običajno sledijo tisti ”sam je kriv, ziher je prehitro peljal” komentarji.

Ni res. Vsaj v večini primerov ne.

Po lastnih izkušnjah – bolj ko se pelješ po omejitvah, bolj si na tapeti. Te vidijo, pa si mislijo, ”eh, se bo že ustavil”. Ali te pa sploh ne, ker ne furaš na deset tisoč obratih in se te žal ne sliši čez polovico Ljubljane. Ja, če bi bila na štirih kolesih, z varno lupinico okoli sebe, bi pač malo močneje stopila po bremzi, mogoče bi za hip zaškripale gume, padlo bi nekaj vsem znanim kretenj in oba bi se veselo odpeljala dalje. Pri motorju ni tako simpl. Samo da je malce vlažna cesta, kupček peska, par kapljic olja… Pa gre hitro lahko po tleh. Ali v šipo.

Ko sem začenjala svojo motoristično pot, mi je fotr dal dober nasvet. Tamala, VEDNO glej voznika v oči. J*beš smernike. Opazuj, če te vidi. Sliši se brez veze – a zgornji stavek mi je verjetno rešil življenje. Več kot enkrat. Kajti tako sem zaskrbljujoče ogroooomnokrat videla, da voznik, ki se je pripeljal iz stranske ulice, SPLOH NI POGLEDAL ceste, na katero se je vključeval. Samo gasa, pa kar bo bo.

Dragi moji, #yolo ne spada na ceste. Dajmo gledat okoli sebe.

3. Pranje šip

Mogoče banalno, pa vseeno. Neštetokrat se mi je zgodilo, da sem se v poletni vročini vozila za avtomobilom, ta pa se je v tistem momentu odločil sčistiti muhe in ostalo svinjarijo s svoje prednje šipe. Jeej, tuš!

V najboljšem primeru imaš usran vizir. V najslabšem imaš vizir ravno dvignjen in dobiš polno pošiljko detergenta naravnost v oči. Ajde, poskusite si špricniti Stelex v obraz pri stotih kilometrih na uro. Ni fajn, ane?

4. Parkiranje na parkirnih mestih za motorje

Skozi leto se s Hondico dosti furava po centru Ljubljane. Skačeva med faksom, službo, domov, pa kaj pojest… Za moped je to mala malica. Iz enega konca Ljubljane do drugega v parih minutah. Se pa malce zakomplicira, ko hočeš parkirati… Ne gre kar kjerkoli. Lisice in pajki prežijo na vse!

V ta namen so par let nazaj začela rasti parkirišča za motocikle. Ej – Super! No ja, seveda jih je še vedno precej premalo. Ampak – So v bližini vseh najpomembnejših točk, so jasno označena in vsako leto se pojavi par novih. Definitivno korak v pravo smer.

Vse lepo in prav – dokler se ne pripelješ parkirat in je čez vseh pet parkirnih mest lepo raztegnjena bela BMW-jeva limuzina.

In potem lastnica po možnosti reče, da ni vedela.

Am… Res mi ni jasno. A to vidiš tiste parkinge, si rečeš ”hmm, malo so majhni, ampak let’s give it a try” in se kot 60-kilogramski bernardinec, ki se neuspešno baše v svojo košarico, kjer je spal kot dvomesečna štručka, nekako poskušaš stisnit not? In če ti ne potegne, da nekaj ni prav, ko vidiš petkrat premajhne parkinge, kaj pa tista ogromna modra tabla zraven, kjer je narisan motorček? Pa beseda MOTO, napisana na tleh? Ja… res je zajebano.

Če je zgodba obratna in je motor parkiran na parkirnem mestu za avtomobile, se pa najde kdo, ki ti ga gre premikat na pločnik. Ker to ni zate. True story.

V imenu vseh motoristov, skuteristov in mopedistov: Lepo vas prosimo, pustite nam tisto peščico parkirnih mest, ki nam pripadajo. Ali pa še bolje – kupite motor! Potem se nam pa mile volje pridružite.

5. Sedenje na tujih motociklih

Zgodilo se je kakšno leto nazaj. Motor parkiram pred vhodom v trgovino, skočim po kruh in ko se vrnem, na mojem motorju sedi štiriletnik s topečim se sladoledom v eni roki in z mini bagrom v drugi veselo tolče po tanku. Tema. Pristopim do mamice, ki ga je suvereno posadila gor. V bistvu niti ne najdem besed. Pa me samo vzvišeno pogleda, v smislu ”kaj, a otroku boš odrekla to veselje ali kaj?” in nadaljuje s kajenjem svojega petega marliča.

(Potem se mi je rahlo snelo.)

Druga zgodba so pijane mule, ki se v kampu zbašejo na tvoj motor, naredijo pet milijonov selfijev in potem veselo hashtagajo po instagramu.

#bikerchicks my ass.

Da se zastopimo. Vsakemu otroku, pa tudi odraslemu, ki me pride vprašat, če se lahko usede na motorček, to z veseljem pustim in mu zraven še kaj pokažem. (Okej, mogoče brez sladoleda v roki). Sem vesela, da jih zanima. Ampak, da se pa to jemlje za samoumevno? Ker je pač tam parkiran in ker dostop do njega ni fizično omejen, tako kot v avtomobilu?

A jaz mogoče hodim okoli in se usedam v tuje avtomobile? Si grem v sosedovo bajto skuhat kavo? NE. In ne, ni mi všeč, da se z umazanimi rokami, prstani, urami in podobnim šari po tanku. Mogoče komu to ni razumljivo, mogoče izpadem preveč pikolovska, ampak motor je moj, sama sem ga kupila, sama ga perem in to je moja pravica. Jebiga.

In zaključek? Lahko se še tako pi**imo čez ostale, ampak za lastno varnost smo še vedno v veliki večini odgovorni – mi sami. Naše oči, naši refleksi, naša izbira opreme, naš stil vožnje. Če se nam sranje na cestah dogaja vsakodnevno, potem, jah, se splača zazreti tudi vase. Malce zapreti gas. Dragi moji bajkerji, čuvajte se.

V upanju, da nas bo v prihodnje vedno več na cesti in vedno manj v malinah – vaša Lara. Srečnega pa zdravega.

Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet in @lara_lenart.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.