Iztok: Živjo, tudi jaz sem migrant!

Blog, Top

“Živjo. Ime mi je Iztok. In sem migrant, izseljenec. Imenujte me kakor želite, dejstvo ostaja nespremenjeno. Zavestno sem se odločil zapustiti rojstno državo za boljši jutri…” bi lahko pričel moj spoznavni govor… Slovenija je varna država in bo vedno moja domovina. Tako sem jo in jo še vedno dojemam. Imel sem redne prihodke. Imel sem […]

“Živjo. Ime mi je Iztok. In sem migrant, izseljenec. Imenujte me kakor želite, dejstvo ostaja nespremenjeno. Zavestno sem se odločil zapustiti rojstno državo za boljši jutri…” bi lahko pričel moj spoznavni govor…

Slovenija je varna država in bo vedno moja domovina. Tako sem jo in jo še vedno dojemam.

Imel sem redne prihodke. Imel sem podporo družine in topel dom kamor sem se lahko vračal kadarkoli sem želel. Pa vendar sem se pred dvema letoma odločil zapustiti vse to…

Zakaj?

ghd lucine 2007 iztok franko

Ena zgodovinska, pred gospodarsko krizo – GHD Lučine 2007.

Vojni zločini se mi niso odvijali pred očmi. Zaslužil sem dovolj za toplo posteljo, hrano, priboljške in celo za dopust. Živel sem skromno, a delal sem na področju, ki me je veselilo. Z avtomobili. Vendarle sem se odrinil iz udobnega domačega naslonjala in odšel v tujino. Sprašujete se zakaj? Odgovor je preprost: Za boljši jutri, za lastni osebnostni razvoj.

Dušil me je status 0, ki vlada v Sloveniji že nešteto let. Vse se premika prepočasi oziroma stagnira in primanjkovati mi je pričelo maneverskega prostora, da bi se lahko razvijal na področju, ki me zanima; marketing in avtomobili. Dejansko nisem tvegal veliko. Za ljudi kot sem sam se bo vedno našlo delo. Ne hrepenim po bogastvu, hrepenim po osebnem razvoju, po uspešno izpeljanih projektih. V kolikor mi v prihodnosti ne bo všeč življenje v Dubaju se lahko kadarkoli vrnem domov. S filozofijo graditi mostove, sem popolnoma samozavesten, da bom delo našel kjerkoli.

iztok-stanje-slovenija

Tik pred odločitvijo o selitvi v Dubaj.

Čas tu, med Arabci, teče hitreje kot v Sloveniji. Ni ravno veliko časa za gostilniške debate ali posedanje pred TV-jem. Tu smo, da delamo. Da ustvarjamo. Prihajamo iz vseh koncev sveta. O tem kar pišem sedaj sem 15 minut poprej govoril z gospodom, ki sem ga ravnokar spoznal. Prihaja iz Švedske in se popolnoma strinja z menoj. Oba sva migranta ali kakorkoli že kličejo v Evropi ljudi, ki gredo s trebuhom za kruhom …

Delam in se srečujem dnevno tudi z ljudmi iz Afganistana, Iraka, Sirije in ostalih držav, ki so trenutno na “tapeti” v slovenskih medijih. Nekateri so prijetni, prijazni in ustrežljivi. Delati z njimi je super. Najdejo pa se tudi takšni, ki so arogantni, visoki… pa čeprav so ravno takšni najpogosteje kakšni Angleži. Ampak se ne predalčkamo po dolgem in počez. Če se ujamemo, potem sodelujemo. Če se ne, gremo vsak svojo pot. Vsak s svojo vizijo.

Moja vizija je delo z avtomobili. Se usesti v avtomobil. Prijeti za volanski obroč in iti z njim čez sipine ali po dirkališču, avtocesti. Kolikor se da pogosto.

Slovenska zastava, vedno z menoj.

Slovenska zastava, vedno z menoj.

Ljudje, migranti, ki so prišli v Evropo imajo v večini podobne želje (kot pravi Dalajlama smo vsi v osnovi človeško bitje). Želijo si predvsem spodobno živeti. Verjetno je med njimi tudi nekaj neprijetnih ljudi. Nekateri so nerazgledani, a imajo željo se učiti. Kakšni so precej leni ali nazadnjaški in nekateri izmed njih bodo povzročali težave. Tako je vedno, ko se srečaš z veliko skupino ljudi. A v veliki večini si vsi želijo samo boljši jutri. Oni niso v svoji domovini pustili toplega doma, družine. Večina se v bistvu nima kam vrniti. Bili so praktično prisiljeni v izhod v sili; ostati in čakati na najhujše ali nekaj ukreniti. Jaz sem si želel izzivov in sem ukrenil. Preselil sem se. Oni so bili v svoj ukrep praktično prisiljeni. Verjamem pa, da so bili mnogi preko družabnih omrežij zavedeni, da se v Evropi cedita med in mleko. Pričakujejo veliko, saj so videli na Instagramu kako mladina v Nemčiji uživa … Kakšna je realnost?

A nalijmo si čistega vina…

Jaz si ga tu v Dubaju javno ne morem. Pravila in zakoni pač to prepovedujejo. Popolnoma jih spoštujem. Zavedam se, da če ne igram po tukajšnjih pravilih, če mi kaj ni všeč, lahko spakiram in se vrnem od kjer sem prišel. V mnogih primerih je to najblažja opcija zame. Vsi priseljenci v Dubaju se moramo zavedati kaj se sme in kaj se ne sme. Kaj je primerno in kaj ne. Kazni so tudi za prekrške, ki so v Evropi vsakodnevne navade. Mnogokrat niti ne poznamo kakšna je dejanska kazen, a je niti ne želimo preverjati na lastni koži. Preprosto spoštujemo tukajšno, sicer za arabski svet zelo odprto kulturo. Enako naj velja za prišleke v Evropo. Dajmo jim priložnost, da se dokažejo. Vendar pravila igre so za vse enaka. Mar ne. Kdor jih bo spoštoval in se prilagodil naj bo dobrodošel. Srečno.

Za zaključek lahko delim misel Slavoja Žižka, ki pravi da je migrantsko krizo potrebno reševati tam, kjer se je začela…

Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet in @iztokfranko.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.