Intervju: AMD Krško: »Vsekakor mislimo vztrajati!«

Motociklizem, Spidvej, Šport

Po končani dirki za Zlati znak v Krškem smo se pogovarjali z vodilnimi člani AMD Krško in sicer z Violetto Freeland, Gregorjem Arnškom, Gregorjem Žigantejem in Petrom Prašničkim.

Po končani dirki za Zlati znak v Krškem smo se pogovarjali z vodilnimi člani AMD Krško in sicer z Violetto Freeland, Gregorjem Arnškom, Gregorjem Žigantejem in Petrom Prašničkim. Obširni intervju o zgodovini, sedanjosti in načrtih kluba si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Prosil bi vas za krajšo zgodovino kluba

»Avto moto društvo Krško deluje že od leta 1947, in sicer je najprej delovalo v okviru Ljudske tehnike in je bilo zadolženo za razvoj amaterske dejavnosti s področja motorizacije, moto športa, turizma itd. V okviru društva je ves čas delovala tudi avtošola, ki je imela nalogo, da izobrazi čim večje število voznikov za potrebe vojske, delovnih organizacij in seveda voznike v cestnem prometu.

amd krsko 2013Leta 1946 je bil zgrajen stadion Matije Gubca, ki je bil v prvi vrsti namenjen konjskim dirkam. To je bil 1000 metrski oval z nasipom in lesenimi tribunami na ciljni ravnini. Na tej stezi je bilo leta 1947 organizirano prvo tekmovanje po sistemu “dirt track”. Takrat ga je izpeljala in organizirala športna komisija Hrvaške. Ta prireditev velja za začetek speedwaya v Krškem, saj je spodbudila takratne privržence motošporta v avto moto društvu Krško, da sami poskusijo z organizacijo takšnih prireditev. Tako so se vse do leta 1952 na stadionu odvijale dirke, na katerih so se merili takratni vozniki, obiskovalo pa jih je ogromno število ljudi.

V letih od 1953 do 1956 dirk na stadionu ni bilo, ker sta ga močno poškodovala neurje in poplava. Na zboru občanov leta 1955, je bila sprejeta odločitev, da se bo znotraj 1000 metrske sterze, zgradila še posebna 400 metrska steza za speedway. Stadion z imenom “Posavje” je bil s pomočjo tovarne celuloze in nekaterih drugih podjetij narejen leta 1957. Tega istega leta je bilo tudi že organizirano prvo mednarodno speedway tekmovanje, za organizacijo in vodenje tekmovanj pa so usposobili 15 svojih funkcionarjev. Delovanje društva je poleg organizacije dirk ostalo povezano tudi z izvajanjem šole vožnje in vzgoji mladine.

Leta 1961 je bila na krškem stadionu organizirana prva velika sistemska dirka za consko svetovno prvenstvo. To je bil za organizatorje velik izziv. Leta 1978 je avto moto društvo Krško prejelo soglasje FIM, da bo organiziralo finale parov za svetovno prvenstvo. V zvezi s to prireditvijo se je Avto moto društvo Krško odločilo, da bo obnovilo tekmovalno stezo in stadion pripravilo tako, da bo sposoben sprejeti čim večje število gledalcev. V okviru rekonstrukcije stadiona je bila zgrajena nova tribuna, predelane so bile tekmovalne naprave in napeljave, polepšala pa se je tudi okolica stadiona. Po mnenju večine poznavalcev in funkcionarjev ostaja leto 1980 in ta dirka mejnik v tradiciji organizacije dirk v speedwayu v Sloveniji. Tako se že leta 1982 začnejo mednarodna pozivna tekmovanja za Zlati znak občine Krško, ki potekajo v okviru občinskega praznika, leta 1986 avto moto društvo Krško poda kandidaturo za organizacijo tekme prvakov za Pokal Johnny-ja Hoskinsa, katerega organizacijo dobi leta 1988.

Po stotridesetih organiziranih dirkah do leta 1995, tega leta stadion v Krškem opremijo tudi z reflektorji, s čimer so se še bolj na široko odprla vrata za organizacijo mednarodnih tekmovanj. Tako so se od tistega obdobja na krškem ovalu začele vrstiti velike pozivne in sistemske mednarodne dirke z vrhunko udeležbo mojstrov speedwaya, ki so zaznamovale naslednje desetletje in več. Ni bilo potrebno veliko časa in že so se pričeli prvi razgovori o organizaciji dirk za veliko nagrado, ki je izpeljanka svetovnega prvenstva Formule 1. Avto moto društvo Krško leta 2001 pridobi organizacijo grand prix challenge-ja, ki ga oddela z odliko in že leta 2002 je na krškem ovalu organizirana prve dirka za veliko nagrado Slovenije. S tem se Krško in Avto moto društvo Krško vpišeta na seznam držav, ki so sposobne organizirati dirke na najvišjem nivoju v motošportu. Do sedaj je bilo v Krškem izpeljanih osem dirk za serijo grand prix in po treh letih se v letu 2013 karavana vrača na to prizorišče.«

Za vami je eden izmed vrhuncev letošnje sezone. Kako ste zadovoljni z dirko?

»Mislim, da so gledalci videli dobro in izenačeno dirko, kjer ni bilo izrazitega favorita za zmago. Najbolje se je na koncu znašel mladi up avstralskega speedway-a Dakota North in seboj odnesel obe lovoriki. Kot organizatorju pa nam je dirka služila kot predzadnja generalka pred vrhuncem speedway sezone v Sloveniji, in sicer FIM Velika Nagrada Slovenije, ki bo 7. septembra 2013. Na dirki so vse tehnične službe delovale brezhibno in je potrebnih samo nekaj kozmetičnih popravkov in smo pripravljeni na organizacijo dirke najvišjega ranga. Na sami dirki so pa nam težave povzročala štartna vrata, to težavo bomo odpravili odpravili do naslednje dike.«

Kako potekajo priprave na Grand Prix dirko?

»S pripravami smo dejansko pričeli že v času, ko smo podpisali pogodbo z Angleži. Razen priprav, ki so potrebne za brezhibno tehnično izpeljavo dirke, so tu seveda še številne druge naloge, ki jih moramo izpeljati v teh še dveh preostalih mesecih do Grand Prix-a. Tu prvenstveno mislim na promocijo same dirke, da bi privabili čimveč in predvsem domačih obiskovalcev. Pripravljamo tudi spremljevalni program, ki se je v preteklih letih pokazal kot pomemben faktor pri reklamiranju in promoviranju same speedway prireditve.

Seveda pa je naša največja in napomembnejša dejavnost pridobiti čimveč sponzorjev, ki bi bili pripravljeni finančno sodelovati pri realizaciji Grand Prix-a. Brez njih Velike nagrade v Sloveniji enostavno ne bi uspeli organizirati, vsaj ne v takšnem obsegu, ki ga takšna prireditev svetovnega kova narekuje.«

V kolikšni meri vpliva finančna kriza na dirko, če se zavemo, da ste organizirali dirke tudi že v boljših gospodarskih časih?

amd krsko 2013 stadion»AMD Krško ima ogromno srečo, ker vsi športni funkcionarji, ki so odgovorni za profesionalno izpeljavo dirk, delajo zastonj. Ker jim tudi izkušenj ne manjka, se nam za samo dirko, recimo, da ne bi bila dobro pripravljena steza ali da ne bi funkcioniral park voznikov in tehnična služba, enostavno ni treba bati. To je velik plus in hkrati zagotovilo, da bo vsaka dirka potekala brez prekinitev, brez okvar in hitro. Normalno, da se pojavljajo tudi okvare, kot na dirki za Zlati Znak občine Krško in Pokal Franca Babiča, ko so nam vztrajno nagajala štartna vrata in jih bo potrebno zamenjati. Tu seveda stopi na sceno denar. Ravno tako je potrebno zagotoviti finančna sredstva za stroške tiskanja programov in plakatov, zdravstveno službo na vsaki dirki, prodajalce kart itd. Eden večjih stroškov je vsakoletna priprava steze in vzdrževanje štadiona. Vendar moram še enkrat poudariti, da nam ob strani stojijo podjetja iz Krškega in okolice, ki mogoče ne z denarjem ampak s storitvami pomagajo odpravljati morebitne okvare in defekte. Se pravi, imamo tudi pri tem veliko sreče in ljudi, ki so pripravljeni pomagati, da speedway v Krškem živi.«

Vrnimo se na tekmovanja. Letos je vaša tekmovalna ekipa doživela nekaj sprememb. Kljub temu imate dokaj širok nabor kvalitetnih voznikov, vendar nobenega povsem na vrhu.

»Začetek letošnje sezone in priprave nanjo je zaznamovala tragična nesreča našega mladega in perspektivnega voznika Duh Matije v Argentini. Za vodstvo in predvsem voznike je bil to velik udarec. Vsi vemo da je speedway atraktiven in nevaren šport, to zavest imaš vedno v glavi, vendar te takšna tragična nesreča še vedno dobi nepripravljenega. Izguba sotekmovalca in predvsem prijatelja je kriva za nekoliko slabši začetek voznikov AMD Krško v letošnji sezoni z izjemo Sama Kukovice, ki se je najuspešnejše spopadel z izgubo sotekmovalca in je bil od začetka sezone v visoki formi. Nadaljnje nadaljevanje uspešne sezone je pa tudi njemu preprečila poškodba, po kateri pa že pospešeno okreva. V visoki formi trenutno dirka Denis Štojs, ki je moral izpustiti del spomladanskih priprav zaradi službenih obveznosti in sedaj formo stopnjuje z udeležbo na pozivnih dirkah v Evropi. Več pa pričakujemo od lanskoletnega prijetnega presenečenja Ivačič Matica, ki pa letos nikakor ne more ujeti forme, v kateri je blestel na začetku lanske sezone.« 

Na sobotni dirki ste se na lep način spomnili preminulega člana vašega društva. Je mogoče nevarnost samega športa eden izmed glavnih razlogov, da se mladi ne ukvarjajo s tem športom?

»Eden glavnih razlogov pri večji popularizaciji tega športa med mladimi predstavlja denar. Speedway kot vsak motošport zahteva velika vlaganja poleg vase tudi v tekmovalno opremo. Gre za šport na zaprtih tekmovališčih, tekmovalni motorji so izrazito dirkalne specialke in jih ni možno upravljati nikjer drugje kot samo na homologiranih tekmovališčih. V klubu vozniku seveda pomagamo pri prvih korakih v tem adrenalinskem športu, vendar brez participacije staršev in sponzorjev ne gre. Prav tako je sam proces vzgoje vrhunskega tekmovalca dolgotrajen. V speedway-u ni še nihče prišel, videl in zmagal, ampak gre za daljši in sistematičen proces nabiranja izkušenj, spoznavanja s tekmovalno tehniko in stezami.«

Cilj vseh privržencev spidveja je spraviti nivo spidveja na višjo raven za katero smo odgovorni klubi, vozniki, funkcionarji, novinarji, navijači… Kaj za večjo promocijo in prepoznavnost tega športa delate v vašem klubu?

stadion matije gubca krsko 2013»Zagotovo se vsa leta delovanja močno zavedamo vpetosti tega adrenalinskega športa v Krškem, ki se ne bi mogel tako razvijati brez podpore ljubiteljev tega športa. Za korak naprej v slovenskem prostoru je gotovo še precej kapacitet in neizkoriščenih možnosti, ki jih v največji meri poskušamo uresničevati. Res je, da je velika večina promocije povezana s finančnimi sredstvi, ki so vedno bolj omejena, res pa je tudi, da so danes na voljo številni novi načini in mediji (npr. socialna omrežja), ki jih seveda uporabljamo. Zelo pomembna je novinarska podpora in na tem mestu se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem medijem. Na medijske objave sicer nimamo vpliva, so pa tudi precej odvisne od tega, kaj zanimivega lahko iz tega športa sporočamo. Torej k temu veliko prispevajo vozniki sami, saj dobri rezultati prinašajo tudi več medijskega prostora. V letošnjem letu smo se vsi trije slovenski klubi na področju splošne promocije združili in odločili za sodelovanje z agencijo Mediaspeed, ki poroča in medijem zagotavlja informacije z vseh dirk na domačih tleh in iz tujine, kjer spremljajo letošnjo serijo Grand prix dirk in domačega voznika Mateja Žagarja. Pokrovitelj radijskega oglaševanja je že vrsto let radio Center, ki ima vedno posluh za pomembnost tega športa v domačem kraju. Letošnja novost je prav gotovo serija osmih enournih televizijskih oddaj o speedwayu na posavski televiziji Ansat TV, ki je vidna na kabelskih sistemih in na internetni strani Ansat. Sicer pa javnost pred vsako dirko obveščamo tudi z našimi plakati, ki zelo ponosno odražajo podobo plakata, ki se v izvirni zasnovi uporablja že več kot petdeset let. Letošnjo Grand Prix dirko bomo tako kot prejšnja leta promovirali na nacionalnem nivoju. Seveda zopet računamo na izdatno podporo medijev in hkrati upamo, da bosta atraktivnost tega prestižnega tekmovanja in spremljajoča ponudba kraja privabila številne obiskovalce.«

Kratkoročni in dolgoročni cilji kluba? 

»Kratkoročni cilj nam je izpeljati prestavljeno dirko Državnega prvenstva posameznikov, 25. junija 2013. Nato sledi Velika nagrade Slovenije, ki bo 7. septembra 2013 in sezona 2013 na krškem štadionu bo zaključena. Naš cilj je, da bi letošnja sezona pokrila tudi vse tekoče stroške in dolgove. Predvidevam, da bomo imeli možnost še pred koncem sezone pričeti pogovore s podjetjem BSI iz Anglije o naslednji dirki za Veliko nagrado Slovenije 2014. Ali bomo našli skupni jezek oziroma znesek, bomo videli. Dolgoročni cilji kluba so in mislim, da vsi v klubu želimo enako – ostati na speedwayski sceni, vzgojiti domačega voznika ali voznike, ki bodo obiskovalce dirk navduševali in razvajali z zmagami. Vsekakor pa mislimo vztrajati.«