Novejša BMW-jeva zgodovina majhnih roadsterjev se je začela s predstavitvijo modela Z3. S svojo privlačno obliko in zasnovo, ki je ponujala veliko voznih užitkov, je vodstvo v Muenchnu kmalu utrdil v pravilnosti svoje odločitve. Za njim je prišel Z4, avtomobil zrelejših in ostrejših linij, za katere nekateri menijo, da so pregrobo presekale s preteklostjo, drugi pa, da popolnoma ustrezajo njegovemu športnemu in postavljaškemu karakterju. Testni Z4 je bil opremljen s 2.5-litrskim bencinskim šestvaljnikom, ki sodi v sredino ponudbe.

Oblika, ki prehiteva sedanjost

Hočeš nočeš je oblika avtomobila ponavadi na prvem mestu. Je že tako, da je to stvar, s katero imamo najprej opravka, posebej, če se odločamo o avtomobilu, kot je BMW Z4. O uspešnosti dela oblikovalcev seveda ne bomo izgubljali besed, lahko pa pomirimo tiste, ki menijo, da je Bavarec vse prej kot privlačen. Vsekakor je zelo poseben, brez dvoma pa človek sčasoma vzljubi tudi tisto, kar ga morebiti sprva pusti ravnodušnega. Z4 s kombinacijo zaobljenih in odsekanih linij nakazuje željo po uveljavitvi novega oblikovnega pristopa pri BMW-ju, ki mu sicer v ne tako izraziti obliki ostajajo zvesti tudi vsi običajnejši bavarski avtomobili. Dileme gor ali dol, Z4 prav nič ne zaostaja v rubriki “obračanja glav mimoidočih”, morda ga le-te naredijo še privlačnejšega.

Prerasel ga je

Z4 je svojega predhodnika prerasel v vse smeri. 41 mm več širine in 49 mm daljše medosje ne prinaša le prostornejšega kokpita in večjega prtljažnika (240 l), temveč izboljšuje tudi dinamiko in stabilnost vozila. Kot se za takšen avtomobil spodobi, je sedenje športno nizko, udobni sedeži s toliko bočnega oprijema, kot si ga želite, so bili v preizkusnem Z4 oblečeni v žlahtno usnje, prav tako lepo oprijemljiv volanski obroč s tremi prečkami. Sprva Z4 zahteva nekaj privajanja pri parkiranju, pa ne nazaj, temveč naprej, saj se pred voznikom v nedogled razteza dolg pokrov motorja, pred njim pa dva okrogla merilnika, lična aluminijasta ploskev po vsej dolžini potniške kabine in logično razporejeni gumbi. Malce ročne telovadbe zahteva le neroden gumb električno pomičnih stekel. Desna roka počiva na visokem sredinskem grebenu, kjer je usredinjena ročica ročnega petstopenjskega menjalnika, pred njo pa gumbi za gretje sedežev in izklop elektronskega nadzora stabilnosti.

Pogoji izpolnjeni

Z4 izpolnjuje vse pogoje, ki iz njega napravijo avtomobil z obilico užitkov ob vožnji. Njegova karoserija je dovolj toga, da gre brez zvijanja tudi ob zloženi strehi, razporeditev teže je enakomerna na obeh oseh, podvozje je hkrati športno čvrsto in dovolj uglajeno, da potnika ne občutita pretrdih udarcev. Lega je vzorna, za razliko od nekaterih drugih avtomobilov z zadnjim pogonom pa zadek dolgo sledi smeri vožnje, v skrajni sili ga ukroti elektronski nadzor stabilnosti. Volanski mehanizem se lahko pohvali z veliko mero natančnosti, ni prelahkoten in je zaradi zadnjega pogona osvobojen sil motorja. Ugaja tudi majhni obračalni krog, zato je parkiranje z Z4 vse prej kot zahtevno opravilo. Hujše poškodbe ob prevračanju preprečijo varnostni loki za sedežema in ojačen okvir vetrobranskega stekla. Modeli s 2.5-litrskim motorjem imajo običajno ročno zložljivo “pokrivalo”, ki zahteva le malo napora in traja precej manj, kot pri električno gnanih strešnih konstrukcijah. Pri večjih hitrostih je zaradi močnejšega vetra smotrno imeti dvignjena stekla. Zadnje okno je stekleno, ogrevano in žal tudi majhno, kar ustvarja precejšen mrtvi kot.

Jagodni izbor

2.5-litrski vrstni šestvaljnik sodi v sredino ponudbe in zmore 141 kW/192 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti in 245 Nm največjega navora, ki je vozniku na voljo pri 3.500 vrt./min. S 1.335 kg težkim roadsterjem motor nima težav, pospeški do hitrosti sto km/h znašajo 7 s, najvišja hitrost pa 235 km/h. Motor se izkaže z izjemno uglajenim delovanjem, dovolj veliko zalogo moči tudi pri nizkih vrtljajih in nezgrešljivim športnim zvokom. Za dodaten odmerek moči skrbi funkcija Dynamic Drive Control, ki s pritiskom na gumb spremeni režim delovanja motorja v smeri hitrejšega odziva in prilagodi volan športni vožnji. Takrat voznik še raje posega po kratki in natančni ročici petstopenjskega menjalnika, ki močno spominja na igralno palico. Prestavna razmerja in hodi so športno kratki, pogrešali smo le šesto prestavo za lagodnejšo in varčnejšo vožnjo po avtocesti. Povprečna testna poraba se je ustavila pri desetih litrih neosvinčenega bencina.

V deželni opremi samodejna klimatska naprava

Z4 kljub kontroverzni obliki ostaja klasični roadster. S svojimi voznimi lastnostmi, zabavnim zadnjim pogonom, zmogljivim motorjem in prvovrstno izdelavo bo malokoga pustil ravnodušnega. Sicer pa smo že vajeni, da od bavarskih avtomobilov pričakujemo le najboljše in tudi Z4 se v tem pogledu ni izneveril. Od svojega predhodnika je prevzel le zasnovo, vse ostalo ustreza duhu časa, v katerem se je rodil. Le njegova oblika ga morda malce prehiteva. Z4 2.5i z osnovno opremo, ki zajema tudi samodejno klimatsko napravo, potovalni računalnik in radio s CD predvajalnikom, velja 9,5 mio slovenskih tolarjev.

Foto: Miloš Milač, Mitja Koželj