Uporaben mestni posebnež

Ford, Testi

Ford fusion je narejen na osnovi mestnega avtomobila fieste, vendar je zaradi višje karoserije prostornejši in uporabnejši. Pri fordu ga uvrščajo v novo odkrit segment UAV (Urban Activity Vehicle), kar bi lahko prevedli nekako kot…

Ford fusion je narejen na osnovi mestnega avtomobila fieste, vendar je zaradi višje karoserije prostornejši in uporabnejši. Pri fordu ga uvrščajo v novo odkrit segment UAV (Urban Activity Vehicle), kar bi lahko prevedli nekako kot ‘vozilo za mestne aktivnosti’. Preizkusili smo različico ford fusion 1,4i 16V ambiente, kar pomeni osnovno raven opremljenosti in osnovno motorno izbiro.

Ostro odsekane linije karoserije
Čeprav je fusion narejen na osnovi fieste, pa se od nje oblikovno kar precej razlikuje. Morda na prvi pogled avtomobil ni ravno privlačno oblikovan, čeprav so mi osebno njegove ostro odsekane linije vseeno postale všeč. Sprednji del zaznamujeta za razliko od fieste oglata in s prozorno plastiko pokrita sprednja žarometa, ki vsebujeta tudi smernike ter nova maska hladilnika. Odsekan in oglat zadek, ki ga zapirajo velika vrata prtljažnega prostora, je prav tako razpoznaven. Zaradi višjega sedenja in oglatosti karoserije je preglednost navzven dobra, tako da vedno veste do kod sega kateri del avtomobila. Odbijači so sicer v barvi karoserije in tako manj odporni na odrgnine, vendar so na najbolj izpostavljenih mestih opremljeni z letvicami iz črne plastike. Oblikovno tako fusion s svojimi oglatimi linijami in višino deluje že skoraj kot manjši terenec.

Špartansko vzdušje v notranjosti
Tudi v notranjosti se fusion razlikuje od fieste, kar pa bi mu za razliko od zunanjosti težko šteli v dobro. Kaže, da so fordovi oblikovalci namensko hoteli poudariti špartanskost, ne le pri osnovni ravni opremljenosti ambiente, temveč tudi pri bolje opremljenih različicah. Notranjost je odeta v trdo in ne najbolj kakovostno plastiko, medtem ko je plastika na sredinski konzoli precej boljše kakovosti. Stikala so enostavne kvadratne oblike, vendar so zato toliko bolj pregledna in obenem tudi lahko dosegljiva. Armaturno ploščo sestavljata dva okrogla merilnika, brzinomer in merilnik vrtljajev motorja. Ostale informacije, kot so na primer temperatura motorja in količina goriva v rezervoarju, pa se prikazujejo na LCD zaslonu, ki je nameščen sredi merilnika vrtljajev. Vendar bi njihovo prikazovanje informacij z majhnimi polnimi in praznimi kvadratki težko označili kot lahko berljivo.

Solidna prostornost, tudi za drobnarije
Ob enaki medosni razdalji 248,5 cm je fusion s 402 cm dolžine za deset centimetrov daljši od fieste, kar pa gre večinoma na račun prtljažnega prostora, ki meri uporabnih 337 litrov. Pohvaliti velja tudi ravno nakladalno dno, ki olajša natovarjanje težjih predmetov in posebno mrežo, ki se izkaže kot izjemno uporabna pri prevozu manjših predmetov, saj vam le-ti tako ne letajo naokoli po prtljažniku. Za potnike je kljub enaki medosni razdalji več prostora, kar gre pripisati višini avtomobila 152,8 cm in bolj pokončno postavljenim sedežem. Sprednji sedeži so enaki kot v fiesti, čeprav se sedi sedem centimetrov višje. Zadnja sedežna klop se ponaša z daljšim sedalnim delom, ki je nameščen tudi bolj vodoravno. To sicer izboljša prostornost za kolena, a je sedenje zaradi manjšega naklona tudi nekoliko manj udobno. Odlagalnih mest za drobnarije je dovolj, tako v žepi v vratih kot tudi predal pred sopotnikom so zadosti prostorni, pohvaliti pa velja tudi predal na vrhu sredinske konzole, ki je opremljen tudi s pokrovom. Nekoliko težav je le z njegovim zapiranjem, saj mehanizem ne deluje vedno tako kot bi moral.

Solidna lega na cesti, nekoliko šibak motor
1,4 litrski motor, ki je poganjal testnega fusiona, razvije največjo moč 80 KM pri 5.700 vrtljajih in največji navor 124 Nm pri 3.500 vrtljajih na minuto. Moč se na sprednji kolesni par prenaša preko petstopenjskega ročnega menjalnika z nekoliko krajšimi prvimi štirimi prestavami in precej dolgo peto prestavo. Tako se fusion s tem motorjem izkaže za povsem spodobno motoriziranega za mestne potrebe, medtem ko mu na avtocesti in predvsem na daljših klancih utegne zmanjkati moči, kar je še bolj občutno ob polno otovorjenem vozilu. Vzmetenje je nekoliko trše kot v fiesti, kar dovoljuje tudi večjo obremenitev, zato pa je za spoznanje manj udobno pri blaženju cestnih neravnin. Vendar se po drugi strani izkaže z dobro lego na cesti, ki je kljub višjemu težišču solidna. Ob pretiravanju v ovinku najprej uide iz smeri prednji konec avtomobila, a ga je zgolj z dodajanjem volana brez težav mogoče spraviti nazaj v želeno smer. Zaradi pogona le na eno os ni fusion tudi nič bolj zmogljiv na terenu, kar bi bilo moč sklepati zaradi višje oddaljenosti avtomobila od tal. Vendar se le ta izkaže predvsem z lažjim vstopanjem in usedanjem na sedeže ter na primer ob plezanju na mestne pločnike. Pohvaliti velja tudi majhen obračalni krog.

Skromna serijska oprema, precej zasoljena cena
Oprema ambiente pomeni začetno raven, kar pomeni iz notranjosti ročno nastavljiva vzvratna ogledala in tudi ročno odpiranje stranskih stekel. Med varnostno opremo sodita dve zračni blazini in trije tritočkovni varnostni pasovi zadaj, medtem ko je potrebno za protiblokirni zavorni sistem ABS pobrskati po spisku dodatne opreme. Tam boste našli tudi radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk in klimatsko napravo, za kaj več udobja pa je potrebno seči po že v osnovi bolje opremljeni različici. Vendar s tem naraste tudi cena, ki pa tudi že za različico ford fusion 1,4i 16V ambiente ni ravno nizka. Pri fordovih trgovcih ga cenijo namreč na 2 milijona in 617 tolarskih tisočakov, kar je zelo veliko. Za enak denar so bližnji tekmeci vsaj bolje opremljeni.

Besedilo: Anže Jamnik
Foto: Miloš Milač