Sedaj bi že lahko rekel, da sem bil pred nekaj tedni in ne nekaj dnevi na drift tekmovanju. Seveda, le kot gledalec. V tem članku ne bom dajal pod narekovaje vse besede, ki so povezane z driftanjem, ker je to že tako splošnoznana beseda, da bi bilo to brez pomena. Kakorkoli že, driftarje dobro poznam. Nemalokrat sem jih srečeval na nesojenem edinem slovenskem dirkališču Mobikrog, kjer so pilili svoje znanje ure in ure, vikende za vikendom.
Iz tega je razvidno, da je driftanje hobi in kar je hobi je tudi šport. Vendar se po mojem mnenju v vsakem športu ne tekmuje… in pomislil sem, tudi pri driftanju ne gre za tekmovanje. Vsaj ne v tej meri, ki ga jaz poznam. Skoraj že od samega začetka obstoja dirkališča v Cerkljah so bili drifterji vedno redni gostje proge. Med seboj niso tekmovali, temveč ravno nasprotno, svoje znanje so z veseljem in dobrosrčno delili z ostalimi. Z novinci. Slednjih je bilo z leti vse več in rodila se je nova subkultura. Če pogledamo v tujino, se je driftanje razvijalo v podobni smeri, le da z nekaj leti prednosti. Po moji oceni pa je žal ušlo v napačne vode. Kamor bo mogoče zašlo tudi pri nas. Kam merim? V tekmovalne vode.
Ali lahko sodniki določijo, kdo je bolje driftal skozi zavoj? Seveda bodo skušali biti karseda objektivni, vendar so le ljudje in pri ljudeh je vedno prisotna tudi subjektivnost. Tega dejstva se ne splača zanikati. Da bi se odpravila ta subjektivnost, so najbolj zagreti izumili elektronsko merjenje drifta. Na tehnikalije se najbolje ne spoznam, vendar tudi takšne zadeve se ne obnesejo vedno najbolje. Če prezremo načine ocenjevanja in se raje posvetimo driftarjem, ki kar naenkrat postanejo tekmovalci, rivali ali morda celo gladiatorji?! Tistega sproščenega pogovora pred odhodom na progo ni več zaslediti. Vsakdo pazi na besede, da ne bi po pomoti izdal svojega načrta, kako bo odpeljal zahtevni zavoj. Ker je potrebna visoka koncentracija začnejo hitro popuščati živci. Pod pritiskom najšibkejši klonejo in ‘pozabijo’ driftati. Ne gre jim v glavo, da so še vikend poprej isti zavoj odlično oddriftali, danes na tekmovanju pa ne gre in ne gre. Hja, živčki, živčki. Pri tem pa so za dober drift prikrajšani tudi številni gledalci, ki se zbirajo na takšnih tekmovanjih. Nemara jih je bilo na raznih netekmovalnih ‘eventih’ še več?
Torej, da zaključim vse skupaj. Driftanje je hobi, lep hobi, za katerega je potrebno precej stvari. Najprej avtomobil, kar ni takšen problem. Druga stvar je proga. Mobikrog sameva zaradi težav s papirji, Logatec ni zmeraj na voljo in Raceland v Krškem nekaterim drifterjem ne diši, ker je bojda prezaprt in prekratek. Vprašanje pa je, ali bo zaradi težav s progo in s pojavljanjem raznih drift tekmovanj ta panoga se razvila ali le stagnirala?
Moj predlog? Delajmo le drift showe, brez tekmovalnega dela. Vsakdo naj prikaže le svojo točko. Mogoče bi jih morali pred tem le ločiti na boljše in slabše,… no ja, in smo spet pri tekmovanju.
