Letošnje sezone je konec in sedaj je čas, da pregledamo slike in naredimo bilanco celotne sezone. Na svoj poseben način je svojo prvo krožno dirko doživel tudi Maj Virant, ki se je v Salzburgring podal s pokončno glavo in željo, da dirko vsaj zaključi. To mu je seveda uspelo in hkrati je naredil še poseben vtis na celotno karavano SPTA s svojim humorjem in načinom razmišljanja. Več o preizkušnji, ki bi jo moral vsak zasvojenec z bencinskim športom enkrat doživeti pa je najbolje opisal, kar sam. Kot pravi se prihodnje leto zopet srečamo.
Kdo ste?
Sem ovnovski bik, rojen povsem v začetku znamenja bika. Najprej, prvič sem se v seicentu po ovnovsko preveč zaletel v ovinek in se razbil, sedaj pa morda bolj bikovsko vozim za užitek in ne na napadalnost in rezultat. Seveda, manjka mi še izkušenj in znanja. Nenazadnje pa je bilo potrebno tudi precej trme, da sem praktično dan pred dirko na Salzburgringu uredil prevoz seicenta in odšel tja popolnoma zanič- prehlajen.
Zakaj ste se odločil za dirkanje?
V zadnjem letu delam za Kitio Mobile iz Ljubljane, delujem pa tudi v Društvu preventivno raziskovalnih dejavnosti, kjer sem na primer leta 2003 preko RTV Slovenije sodeloval pri dokumentarni seriji Volja najde pot, s tematiko o uživalcih heroina ter o odvisnostih, zasvojenostih na sploh. Dokumentarec je poimenovan »Tisti, s katerimi ste nas strašili.« Tu sta nastopila z izjavami o tem kaj jima dirkanje pomeni Igor Dekleva in Drago Božič.Avtošport me je vseskozi mikal, obiskoval sem različne dirke in letos se je s pomladnim Tečajem spoznavanja dirkanja AK LAMKO ponudila možnost, da okusim čar dirkaštva. Če se vrnem na dokumentarec, izjave Igorja in Draga zelo držijo in vsaj zame je dirkanje tisto ta pravo, v bistvu je preseglo moja pričakovanja, čeprav le s »pirhkom« – seicentom. Tisti, ki ste prestrašeni, da boste v seicentu prepočasni za svojo kvazi dirkaško samopodobo, pridite na tečaj na Mobikrog in tudi, če imate osebni avto z 200 ali 300 konji boste malega seicenta kmalu izgubili izpred oči.
Kakšne občutke ste imeli pred prvimi kvalifikacijami na Salzburgringu?
Malce mi je bilo v petek zoprno, ker smo tako jaz, kot vlačilec z avtomobili za dobre pol ure zamudili prosti trening. Ponoči sem se v postelji dobesedno skuhal in nisem bil prepričan, ali bom v soboto kvalifikacije in dirko sploh sposoben voziti. Z nekaj tabletami v želodcu sem se zjutraj le nekako spravil na kvalifikacije. Adrenalin me je malce dvignil.Prvi krog je bil tipanje, a sta me šikana in vstop pred ciljni S vseeno presenetila, da sem obakrat komaj speljal. To je tudi pomen, da najprej obvladaš dirkalno vožnjo na stezi, saj tu izleti s steze niso tako usodni kakor na GHD, da o reliju ne govorimo.Potem sem se skušal čim bolj zbrati, z očmi sem konstantno pogledoval v vzvratno ogledalo. Ja, močni avtomobili so res hudo hitrejši od seicenta, ki je bil na zgornji ravnini kar dolgočasen, a sta zato dolgi desni zapirajoč, ovalni zavoj in nato S toliko bolj zanimiva za peljati. Komaj sem dočakal konec kvalifikacij, saj bi naslednji krog zapeljal v boks. Bilo mi je slabo in v glavi mi je totalno bobnelo, kljub temu pa mi je ravno v zadnjem krogu uspelo postaviti svoj najboljši čas in za čuda celo nisem bil zadnji.
Torej, pred svojo prvo krožno dirko ste se na uradnem treningu dobro znašli, kar so potrdili tudi nekateri izkušeni dirkači, ki so pred tem dvomili v vaše sposobnosti.
Pred prvo sobotno dirko so nato vsi v boxih »šraufali« avte, jaz sem bil sam »kot padalec« in sem pač pustil avto kakršen je pač bil. Vseeno so mi nekaj podpore dali v boksu Sama Čedeta in Sebastjana Rupnika. Hvala njima, Miru in celotni ekipi.Sobotne dirke se niti najbolje ne spominjam. Najbrž zaradi velike izčrpanosti in stresa na nek način. Vem le to, da niti nisem najbolje registriral kdaj se je štartalo in sem popolnoma zaspal na štartu. S samo vožnjo pa nisem imel problemov. Malo me je presenetilo, da me je mladi Luka Kropivšek s seicentom na koncu prehitel za krog. Na zgornji ravnini, se je lepo videlo, da ima njegov Seicento občutno več sape kakor moj, saj je šel mimo mene malo počasneje kakor nekateri pokalni Suzukiji Ignisi. Najbrž je to razlika, če zanemarimo izkušenost dirkača, med za dirko nepripravljenim in odlično pripravljenim pokalnim avtom. Vsaj upam tako.
Potem se zagotovo spominjate precej bolje druge dirke, ki je bila v nedeljo?
Druge, nedeljske dirke se precej bolje spominjam. Vozil sem predvsem z namenom, da vozim dve različni liniji na obeh ovalih in potem primerjam to s postavljenimi časi.Sem pa gotovo izkusil to, kaj pomenijo pre-obrabljene gume zlasti v zgornjem dolgem desnem zavoju, kjer sem v soboto praktično že šel v zavoj s polnim plinom in je avto kontrolirano drsel. No, v nedeljo pa ga je začelo prav cukati ven, zato sem malce obrnil kolesa prečno na desno, na kar je avto streslo – gume so dobesedno »zaradirale.« Takrat sem spustil plin in varno odjadral do konca zavoja.Potem sem za ta dolg hitri zavoj našel linijo malce drugačno od drugih se mi zdi, da je bil avto vseeno še hiter, ni mi pa bilo potrebno postavljati koles malce prečno in »radirati« v ovinek, zato, da bi se avto obdržal v zavoju.Spomnil sem se v boksu pogovora med Bužgo in Nagodetom, ko je Bužga svetoval Nagodetu naj ravno zaradi tega zavoja da spredaj čim boljše gume.Je pa tudi pred ciljno ravnino v levem zavoju avto občutno bolj vleklo iz smeri kakor v soboto, kjer se avta ni dalo več lepo spuščati proti robu steze.Na koncu, ko nisem imel prometa sem oba ovala vzel drugače, sploh drugi oval tako, da sem pred S-om prišel takoj čim bolj na notranjo stran. Takrat sem tudi v S-u in v ciljnem levem zavoju imel po mojem občutku največjo hitrost. Tako sem postavil svoj najboljši krog.
Kako bi komentirali vaš odnos s preostalimi dirkači?
Iz raznih poslušanj še največ zveš, sicer pa se mi zdi, da so aktivni dirkači z izjemo Draga Božiča navadno bolj zadržani s pojasnili. Sicer pa največ štejejo lastne izkušnje in ko nekaj sam dojameš v obnašanju avta in stilu vožnje, šele potem res razumeš, kaj ti je kdo hotel povedati, sicer je vse skupaj lahko neko pametovanje brez temeljev.
Kakšne imaste načrte za prihodnost in komu bi se zahvalili, da ste zbrali pogum za vstop v ta lep, a drag šport?
Zahvalil bi se legendarnemu »yu reli« asu Janezu Milavcu – inštruktorju – ki je kljub nekaterim skeptikom dobro ocenil, da sem vsaj v osnovi pripravljen za dirke s svojimi pridobljenimi občutki, samozaupanjem po prevračanju na Mobikrogu ter seveda njegovimi korekturami in nasveti na dveh treningih.Prav tako se zahvaljujem Darku Dubariču, Dragu Božiču za potrpežljivost in napotke, Andreju Skrbinšku za vožnjo po klancu in Laciju za prevoze avta in dolivanje bencina.Žal sem zaradi dolge prevozniške neznanke in prehlada pred dirko pozabil poklicati Janeza Milavca, za vzpodbujanje na Salzburgringu, ampak v sezoni 2007 bom gotovo odvozil še kakšno dirko s »pirhkom«. Salzburgring pa upam z močnejšim avtom saj se na ravnini šele nad 200km/h normalno počutim. No, v kakšnem močnejšem avtomobilu bom sigurno rabil še kakšno dodatno korekturo, tako da: »Janez, se vidimo!!«
