28. dakarski rally je končan. Peklensko dirko je ‘preživelo’ 93. motoristov, 64. avtomobilov in 33. tovornjakov, med tistimi, ki so lahko naredili častni krog okoli rožnatega jezera je bil tudi Slovenec Miran Stanovnik.
Današnja hitrostna preizkušnja je v spomin na dva preminula
dečka (prvega je zbil dirkalni avto v Gvineji, drugega v Senegalu) potekala brez merjenja časov, tako da so rezultati od včerajšnje predzadnje etape tudi končni rezultati. Med motoristi je prvič v karieri na najvišjo stopničko stopil mladi Španec Marc Coma (Repsol KTM), ki je zmago posvetil preminulemu moštvenemu kolegu Andyju Calldecotu. Drugo mesto je zasedel Francoz Cyril Despres (Gauloises KTM), ki je več kot polovico dirke vozil z izpahnjeno ključnico. Danes je priznal, da ne namerava nikoli več voziti tako dolgo tako hudo poškodovan. ‘Bolečine bi me skoraj ubile’, je še dejal. Tretje mesto je osvojil legendarni italijanski enduro voznik Giovani Sala (Repsol KTM).
Na štirih kolesih je prav tako prvič v karieri zmagal Francoz Luc Alphand (Mitsubishi), nekdanji svetovni prvak v smuku je tri etape pred ciljem sprejel darilo moštvenega kolega Stephana Peterhansla, ki je razbil avto in zaradi prevelikega zaostanka dirko končal na četrtem mestu. Volkswagen morda z drugim mestom Južnoafričana Ginella De Villiersa ni najbolj zadovoljen, saj so očitno naskakovali zmago, a po težavah v Mavretaniji, so lahko zelo srečni, da so uspeli preprečiti trojno Mitsubishijevo zmagoslavje. Tretje mesto je namreč zasedel Španec, nekdanji motorist Juan Roma, ki je na dveh kolesih tu zmagal pred dvema letoma. Presenečenje rallyja je Španec Carlos Sainz, ki je Vokswagnu privozil kar tri etapne zmage in je letošnji etapni rekorder.
Miran Stanovnik je brez dvoma od desetega štarta na tem rallyju pričakoval več. A na koncu, ko je potegnil črto pod svojo predstavo je kljub vsemu zadovoljen. 24. mesto je ob močni konkurenci dober dosežek, tretje mesto v kategoriji maraton pa tudi pomeni, da bo domov odnesel lep spominek – miniaturno bronasto drevo boabab. Po prihodu na cilj je dejal: ‘Sam sebi sem dokazal, da sem še vedno sposoben dirkati v najtežjih razmerah na svetu. Želel sem si več težkih etap, več sipin kjer sem se do sedaj najbolje odrezal. V Mavretaniji, kjer je bilo najtežje, sem čutil bolečine le v kolenih, a to je pač del dirkanja, hrbet je bil na srečo še najmanj problematičen. Seveda ne morem mimo izrednega razočaranja nad organizacijo tokratnega rallyja, saj so šepali na več področjih. Najbolj pa je zbodlo dvoumno kaznovanje zaradi domnevne prehitre vožnje skozi naselja, izključna pomoč le francoskim voznikom in pa prelahka proga, ki so jo nekajkrat pokvarili še s slabo in nenatančno popisano potno knjigo. Dve tragični smrtni žrtvi med gledalci, sta po Andyju še dodaten dokaz, da je zaradi satelitskega nadzora hitrosti besedičenje o povečani varnosti nič drugega kot samo pesek v oči. Žal na koncu neumnosti organizatorja plačujemo mi, ki dirkamo na terenu, poleg tega pa nam vso to opremo, ko jo moramo najeti še mastno zaračunajo. Če strnem dogajanje zadnjih dni lahko z gotovostjo trdim, da v bivaku ni bilo zadovoljnega motorista. Duh Dakarja se je izgubil in če hočejo ohraniti to dirko, bodo morali razmisliti ali je denar res tisto, kar je na tem rallyju najpomebnejše’.
Naj še omenimo zmagovalca med tovornjaki, Vladimir Čaguin je z mogočnim Kamazom vodil praktično do štarta do cilja, to pa je bila že njegova peta zmaga.
