Zgodba danes 40-letne Hidrie Rotomatika se je začela v poletnih mesecih leta 1971, ko so bile v Spodnjo Idrijo iz takratne Iskre v Železnikih preseljene prve tehnologije za izdelavo elektromotorjev. Odločitvi so botrovale padajoče cene živega srebra in manjšanje obsega proizvodnje idrijskega rudnika. Zagotoviti je bilo potrebno nova delovna mesta, s katerimi bi bilo mogoče izkoristiti znanje takratnih idrijskih rudarjev. Prvi sodelavci in sodelavke današnje Hidrie Rotomatika so se že pred zagonom proizvodnje v Spodnji Idriji uvajali v delo v Železnikih.

 

V 70. letih se je nova spodnjeidrijska družba ukvarjala izključno z montažo malih motorjev za belo tehniko. V 80. letih je pogumno pričela z uvajanjem tehnologij za proizvodnjo komponent za lastne potrebe, s programom kompresorskih motorjev pa je že tedaj prodrla na ameriško tržišče. Obseg proizvodnje elektromotorjev se je v teh letih kar štirikrat povečal, s čimer se je tedanja Hidria Rotomatika uvrstila med največje slovenske izvoznike. Sredi 90. let sta poleg programa motorjev vse večjo veljavo pridobivala programa livarstva in lamel, proizvodnja pa se je iz Spodnje Idrije razširila na Jesenice. Na prehodu v novo tisočletje je Hidria Rotomatika začela še s proizvodnjo ventilatorjev ter se osredotočila na razvoj inovativnih rešitev za avtomobilsko industrijo ter industrijo klimatizacije.

 

Pomemben korak v zgodovini družbe je bil izstop iz poslovnega sistema Iskra in odločitev za samostojno poslovno pot, ki jo je leta 1989 sprejelo vodstvo tedanje Iskre TOZD Montaža v Spodnji Idriji s predsednikom Edvardom Svetlikom. Po privatizaciji, popolnem prestrukturiranju in priključevanju drugih ključnih družb je iz preproste tovarne za montažo kolektorskih motorjev v dveh desetletjih zrasla današnja mednarodna korporacija Hidria.

 

Hidria Rotomatika danes pod vodstvom glavnega direktorja Dušana Lapajneta ustvarja inovativne rešitve za avtomobilsko industrijo in industrijo klimatizacije, ki jih izvaža po vsem svetu. Visokotehnološke rešitve razvija v Hidria Inštitutu Klima ter Hidria Inštitutu za materiale in tehnologije, ki bo v prihodnjem letu pridobil še boljše delovne pogoje v novih laboratorijih spodnjeidrijske enote Tehnološkega parka IN PRIME v neposredni bližini upravne zgradbe Hidrie Rotomatika. Hidria Rotomatika ima danes svoje proizvodne lokacije v matični Spodnji Idriji, Kranju, Kopru in na Jesenicah, pod njenim okriljem deluje tudi korporaciji Hidria lani priključena družba Hidria Bausch z dvema proizvodnima lokacijama v Nemčiji in dvema na Madžarskem. Hidria Rotomatika v Sloveniji zaposluje skoraj 1.100, Hidria Bausch pa 420 sodelavk in sodelavcev v Nemčiji in na Madžarskem.

 

»Od začetkov do danes se je zvrstilo veliko lepih, včasih tudi manj lepih in težkih trenutkov. Toda dobra volja in pogum sta nas združila v odlično ekipo, ki bo kos tudi izzivom prihodnosti,« ob jubileju Hidrie Rotomatika poudarja Dušan Lapajne. Sodelavke in sodelavce bo nagovoril 2. julija zvečer na osrednjem prizorišču Poletnih iger Hidria v Spodnji Idriji.