Reli, že trinajsti po vrsti, poteka z avtomobili, ki so gnani na alternativna goriva. Organizator pa daje največji pomen ravno avtomobilom, ki se premikajo s pomočjo  le elektrike. Malce več o reliju nam je povedal Primož Lemež, ki se v Monako odpravlja s Citroenom C-zero in sovoznikom Borutom Mavsarjem.

 

Ko sem se letos udeležil Rallyja Monte Carlo, je prišlo prijazno povabilo Automobile Club de Monaca, da se udeležim tega rallyja. Najprej sem bil prepričan, da me vabijo kot novinarja. Ker sem znan »elektroskeptik«, sem jim predlagal, da bi ta rally obiskal kateri od mojih kolegov, ki je električnim avtomobilom bolj naklonjen. Vendar me niso vabilo kot novinarja, ampak kot tekmovalca. Še več, pripravljeni so mi zagotoviti tudi električni avtomobil, ter pokriti vse stroške, ki bi jih imel s tem tekmovanjem.

 

Ja, res sem eden največjih elektroskeptikov. V take električne avtomobile kot jih poznamo zdaj, ne verjamem najbolj. Še daleč smo od tega, da bi se lahko električni avtomobili približali avtomobilom z notranjim izgorevanjem. Pa tudi vse to govorjenje o ekologiji … Prepričan sem, da so okolju električni avtomobili še bolj škodljivi, kot ti klasično gnani z motorji na notranje izgorevanje. Morda čez kako desetletje, morda celo več. Ali pa v primeru, da se najde kak podoben genij, kot je bil Nikola Tesla in bo izumil prenos elektrike brez žic. To bi bila rešitev!

 

V svojem novinarskem življenju sem vozil že kakih 2.000 različnih avtomobilov, naredil kaka dva milijona kilometrov. Z različnimi avtomobili, v različnih pogojih in z različnimi nalogami. Kar nekaj šol športne, celo dirkalne in varne vožnje imam za sabo. Tako da je odgovor ja. Imam izkušnje in to kar dosti izkušenj. 

 

O ja, tudi dirkalne imam, ampak teh malo. Nastopil sem na enem rallyju za državno prvenstvo v Velenju in odrezal sem se kar dobro. Seveda slabše od mojih želja in bolje od napovedi kolegov in sotekmovalcev v tistem času. Ampak če z enim stavkom ocenim mojo takratno vožnjo, bi lahko rekel, da sem bil počasen in neroden!

 

Kot vsak začetnik sem se pognal na prvo hitrostno preizkušnjo, kot da gre za življenje in smrt. Naredil sem točno tisto kar ne bi smel! Pa še vsi so me na to opozarjali in tudi sam sem vedel, da lahko zmagaš samo v primeru, če sploh prideš do cilja.

No, do sredine hitrostne preizkušnje mi je šlo zelo dobro. Prijatelji so mi neuradno celo izmerili drugi vmesni čas. Potem pa sem se zaletel v hrib! No, na srečo nesreča ni bila tako huda, da ne bi mogel nadaljevati. Potem sem se umiril in na koncu celo zapeljal na ciljno rampo, kot rečemo rellysti. S solidno uvrstitvijo. 

 

No, če s športnim delom nisem bil ravno najbolj zadovoljen, pa moram reči, da smo se ves mesec dobro zabavali! Takrat aktivni dirkači, pa novinarski kolegi in prijatelji so me ves čas zbadali, ali pa mi dajali pametnejše in še pametnejše nasvete. Eden izmed najbolj izkušenih voznikov v tistem času mi je dal celo nasvet, da naj si v zapiske napišem, kje so gostilne, da bom vedel kje smem in kje ne zapeljati s ceste, ko bom moral čakati, da me pridejo pobrat. No, podobnih nasvetov je bilo kar nekaj, dva pa sta mi res prišla prav. Enega sem upošteval že pred rallyjem. Marjan Ramovš, ki se je ravno sovozniško upokojil, mi je dal res dober nasvet kako pisati zapiske o hitrostnih preizkušnjah. Drugega, ki pa ga žel nisem upošteval od začetka, pa mi je dal še eden od boljših in izkušenejših voznikov, Jani Trček. Rekel mi je, da naj nikar ne dirkam, naj se samo hitro peljem, nekako tako, kot da bi se mi mudilo v Zagreb. Škoda, ker tega nisem upošteval že na prvi hitrostni preizkušnji. Ko sem po tisti nesreči in potem, ko so mi nekako usposobili avto (golfa druge generacije, ki mu ga je odstopil Darko Peljhan, o.p.), sem se tega nasveta držal in res naredil nekaj zelo dobrih časov. In ob zdajšnjih izkušnjah in ob nasvetu recimo še nekdanjega svetovnega prvaka v formuli 1 Stirlinga Mossa: »Ne zaviraj pozno, zaviraj manj!«, mislim, da bi bil danes bistveno boljši.

 

Ne kaj veliko, saj ne gre za pravo dirko. Bolj za spretnostni rally. Ker nimam izkušenj ne vem kaj sploh lahko pričakujem, razen tega, da bom moral biti zelo pozoren na porabo energije. Upam, da mi bo kateri od slovenskih uvoznikov lahko posodil električni avto za trening. Vendar pa je moja uvrstitev bistveno manj pomembna, kot dejstvo, da bomo v Monte Carlo peljali kar nekaj ljudi, ki bi jim radi omogočili čim boljši vpogled v dogajanje na tem področju. Predvsem pa si želim, da bi se vsi lepo zabavali. Jasno, nikakor pa se zmage ne bi otepal in naredil bom vse, da bi bil čim boljši. Še celo ostrigel in obril se bom!

 

Po tem, ko so stekle dobave Opel Amper prvim kupcem, se vse bolj kaže izjemna vsestranskost in večnamenskost prvega evropskega električnega avtomobila s podaljšanim dosegom, pri vožnji katerega se voznik ne obremenjuje z bojaznijo, da bo obstal s praznimi akumulatorji ob cesti. Kar šest Amper je namreč prijavljenih na prvo letošnjo preizkušnjo prvenstva Alternative Energies Cup. Proti 13. Rallye Monte Carlo des Energies Nouvelles et Electriques tako z Oplovo podporo vozijo tri posadke iz Francije ter po ena posadka iz Švice, Nemčije in celo Slovenije.

 

Avtomobil za slovenski nastop je zagotovila matična družba Opla, s sedežem v Rüsselsheimu. Skladno s sestavo ostalih posadk prihajata tudi slovenska udeleženca iz medijskih vrst in iz kroga mednarodno uveljavljenih strokovnjakov avtomobilskega športa. Tako bo za volanom »slovenske« Opel Ampere sedel novinar Željko Purgar, vsestransko pomoč pri nastopu pa mu bo na sovozniškem sedežu zagotavljal izkušeni reli voznik Silvan Lulik.

 

Nastop posadke podpirajo poleg Opla še AŠ2005 Zveza za avto šport Slovenije, DEVS Društvo za električna vozila Slovenije, CO NOT Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije in številne druge organizacije ter podjetja.

 

Letošnji, 13. Rallye Monte Carlo des Energies Nouvelles et Electriques bo potekal od 22. do 25 marca, s startom iz treh različnih mest. Reli se bo zaključil v nedeljo 25. marca dopoldan, s spretnostno vožnjo v marini v Monacu.