Vse lepo in prav. Se strinjam z mislijo naj zmaga najbolši.

 

 

Vendar je potrebno razumeti, da Formula 1 ni atletika in tek na 60 metrov, ko je tekmovalec sam na stezi, nanj pa ne vplivajo moštveni kolegi, šefi po radijski povezavi in številne nastavitve. Formula 1 je v primerjavi s tem veliko bolj kompleksen šport in predvsem moštveni šport. Torej zmaguje ekipa. Pomemben je prav vsak delček. Od čistilca boksev, voznika tovornjaka, inženirja v tovarni, mehanika, ki privija matice, gumarja, stratega, šefa ekipe, ipd. Povsem enako kot pri nogometu, ko ni vse odvisno le od enega nogometaša, ki na koncu zabije gol, temveč od celote. Res pa je, da je za zmago velik odstotek zaslužen voznik, ki na koncu prvi prevozi karirasto zastavo. A, kot že povedano, ni pa vse odvisno od njega, temveč prav od vseh v ekipi in pri temu mu vsekakor lahko pomaga tudi moštveni kolega.

 

Na finalni dirki sezone 2012  v Braziliji je tako domačin Felipe Massa s Ferrarijem naredil prav vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi Španec Fernando Alonso postal tretjič v svoji karieri svetovni prvak, prvič z rdečim bolidom. S tem je Felipe pokazal pripadnost ekipi iz Maranella. Potrebno je spoštovati moštvene cilje. In Ferrari že vso svojo zgodovino jasno kaže svojo politko v smislu – mi smo ekipa, delujemo kot ekipa in vse podrejamo zmagi. Kdor tega ne spoštuje in ne dojame pač ni dovolj dober za moštvo s pokončnim konjičkom v logotipu.

 

Debate kateri osvojeni naslov več pomeni, tisti s pomočjo ekipe ali tisti, ki ga doseže voznik sam v tem zapisu ne bi komentiral, ker je nenazadnje tudi Sebastian Vettel postal prvak ne le zaradi sebe in svoje nadarjenosti, temveč tudi zaradi ekipe, ki mu je ponudila izjemno kvaliteten in zmogljiv dirkalnik. A morda pri Ferrariju pride še bolj do izraza znamenit rek: “Vsi za enega, en za vse.”

 

Kakorkoli, letos se Ferrariju pač ni izšlo. Imeli so preveč težav in Red Bull je resnično pripravil več kot odličen dirkalnik. Ob tej priložnosti lahko le čestitam Vettlu za osvojen tretji zaporedni naslov.