Pride trenutek, ko si rečem: na to se moram odzvati. Razjezi me, nočem biti tiho. Tako me je lani iz dnevne rutine vrgel morilec, ki je na Slovenčevi pokončal dve mladi življenji. Tokrat me je na razmislek poklical oglas izpred devetih let. To so bili časi, ko smo še zbirali za lačne v Afriki. 

Sem ter tja med brskanjem najdem kakšno zanimivo starejšo revijo, ki jo z veseljem prelistam. Tako sem ob pospravljanju sobe naletel na zbirko šolskih glasil, ki smo jih izdajali v srednješolskih časih. S ponosom sem listal svoje prve zapise in v eni izmed številk naletel na oglas, ki me je pretresel. Glasil se je namreč “Pošlji DAM na 1919 in daruj 230 SIT. Odreci se danes svoji malici in jo omogoči otrokom v Afriki“. Spreleti me. Hitro pogledam datum in vidim, da je oglas izdan v številki, ki je izšla aprila 2005. Slovenci! Danes, 9 let za tem, imamo pri nas akcijo PodariMalico. Kapo dol Mateju Špeharju in ekipi, za viralnost akcije. Katastrofa, da moramo kaj takega sploh početi. Pred devetimi leti smo zbirali za Afriške otroke, danes ste nas uspeli pripraviti do stanja, da zbiramo 5€ za otroke v Sloveniji. Novorojenček je že s prvim dnem rojstva preko 13.000€ v minusu.

Kje mi živimo? V deželi tam daleč, kjer nimajo za malico? In za to stanje ni kriva naravna katastrofa, suša, tsunami! Za to so krivi morilci prihodnosti, ki sistematično in prav v mafijskem slogu kradejo vse, kar se da in brez zavor. Generacija mladih, ki z znanjem in mladostniško energijo ustvarja, je tako obsojena, da bo do smrti plačevala dolgove, ki jih je v kratki zgodovini naše samostojnosti nagrabila politična mafija. Navidezno menjavanje vlad in prerekanje v parlamentu mi je že davno razložil receptor na RTV. “V studiju se najbolj kregajo, na koncu vsi pristanejo v istem lokalu. Tam nasproti”. In takšna, na žalost je naša realnost. “Ko se krade so vsi prijatelji,” je pri nas že ponarodelo geslo.

Pošlji DAM na 1919 in daruj 230 SIT. Odreci se danes svoji malici in jo omogoči otrokom v Afriki. Slovenija, leto 2005

V tej isti državi glavna debata postaja, kdo bo predsednik največje vladne stranke in kdaj bomo imeli referendum o arhivih. Devet let nazaj smo zbirali za Afriko, danes zbiramo za naše otroke. Meni osebno je zadnja briga, kdo vodi politične stranke. Briga me, kdo je bil pri domobrancih in kdo pri partizanih. Zanima pa me, kako bodo v izropano državo privabili tuje investitorje, mladim zagotovili delovna mesta. Ampak to ni pomembno vprašanje. Kot da ne bi bilo dovolj satire in posmeha, nas sedaj vabijo, da še izbiramo Evropske poslance, ki bodo za vrhunske plače pritiskali na glasovalne naprave.

Je lahko še bolj bizarno ali smo vrhunec bizarnosti že doživeli? Za koga bomo zbirali čez 9 let? Ste se kdaj vprašali, kakšna bo podoba naše domovine čez devet let? Bodo otroci v Bosni zbirali prispevke za slovenske otroke? Morda v Tanzaniji, Urugvaju, Iraku? Bomo leta 2023 spet priča menjavi vlade Janša – Janković? Se bo naš narod iz te godlje kaj naučil?

Pošlji PODARI5 na 1919 in donirate 5 € za malico slovenskim otrokom, ki živijo v težkih materialnih pogojih. Slovenija, leto 2014

Da zaključim s pozitivnim koncem. Kapo dol ambasadorjem projekta Podari malico. Vendar je največja žalost, da mora civilna družba poskrbeti za nekaj, za kar je odgovorna država. Posledično vlada in vse prejšnje vlade. In ne pomaga, da predsednik posname video in podari malico. Bil je na položaju (kot mnogi drugi), ko je imel tako moč kot vpliv, da bi preprečil plenjenje slovenskih otrok.

Počistimo to nesnago, naj gredo tja, kamor spadajo. In ne dovolimo, da nas “futrajo” s sovraštvom in razdori, medtem ko nam iz žepa kradejo prihranke. In naj izginejo za vedno! In pojdimo naprej, neobremenjeni in z iskrico v očeh, da nas čaka lepša prihodnost.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.