Z Nissanom Xtrail se je moja testna pot pri AON zaključila. Če bi sam izbiral zadnje testno vozilo bil to verjetno G 6×6 ali pa Duster Extreme. Vendar je tudi Xtrail poskrbel za mnogo nasmehov na obrazu, ki jih lahko ponudijo le terenci.

Avtomobile ločim na tiste, ki jih kupiš z razumom in tiste emocionalne. Emocionalni so lahko samo tisti, ki so oblikovno res izstopajoči in ti pri pogledu na njih zaigra srce. Kabrioleti, ker veter v laseh ne gre nikoli v pozabo in seveda terence. Tiste, ki ti omogočajo, da se odpelješ tja, kamor drugi ne morejo. Se zapelješ po gozdni poti, kjer veš, da bi s klasičnim avtomobilom obstal že zdavnaj.

In Xtrail je eden izmed tistih terencev, ki jih drugje kot na terenu ne bi želeli spoznavati. Tam je doma. Tam si je ustvaril svoj sloves in zato je tudi tako priljubljen pri službah, ki so odvisne od kvalitetnega štirikolesnega pogona. In prejšnja generacija je izjemno priljubljena. Kljub nekoliko bolj dolgočasni obliki. In kaj se je zgodilo tokrat? Novi Xtrail je postal veliki Qashqai. Z vso sodobno tehniko in tehnologijo. Kaj pa robustnost, ki smo jo tako cenili pri predhodniku?

Na cesti je Xtrail prepričljiv. Notranjost je naredila velik preskok naprej. Kvalitetnejši so tudi materiali. Še vedno pa se ob zapiranju stekla premakne celotna obloga vrat. Zato sem se popolnoma razveselil, ko je zapadel sneg in sem se lahko opravil po gozdni poti na Rašico. Pot je sicer prevozna celo z Google avtomobilom, ki je to pot posnel. A le v lepem vremenu. V snegu in blatu precej zahtevnejša. Veselje je bilo tako preklopiti stikalo na štirikolesno pogon in se odpraviti izzivu naproti. Športni koloteki in velika teža so hitro pokazali, da bo vožnja zahtevna. Xtraila je bilo potrebno velikokrat popravljati in peljati res z minimalno hitrostjo, saj je kar hitro spolzel po svoje. Krivda gre zagotovo sicer zimskim, a precej nizkim 19 palčnim pnevmatikam.

Xtrail ni več, kar je bil. Je čudovit mestni terenec in terenec za vožnjo po relaciji. S svojimi asistenčnimi sistemi tudi izjemno moderen. S sončno streho že skoraj bahaški. Gozdne poti in neravnine žal ostajajo domena bratranca Dusterja in večjih Nissanovih zverin. Skozi testiranja sem postal velik terenski navdušenec in z vsako Iztokovo objavo iz puščave tudi postajam bolj zahteven. Lep terenec mora iti tudi na teren, v blato in na najbolj ekstremna doživetja.

 Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.