Zgodba o električnih vozilih nikakor ni od včeraj. Postaja pa vedno bolj aktualna. Ni več stvar eksotov in lokalnih predelovalcev, temveč so v igro stopila tudi največja imena avtomobilske industrije. Je res tako enostavno napolniti električni avto? Kako pozoren je treba biti po vožnji po parkirišču, da ne povoziš pešcev?
Priznam, da spadam med tiste, ki imajo radi brbotenje motorja. Zvok “šestaka” še slišimo sem ter tja, “osmaki” so že povsem eksotični, odkar so na njih vsako leto višje dajatve. O V12 in podobnih brutalnih strojih pri nas ni več duha, ne sluha. Na drugi strani pa k nam prihajajo vozila, ki med svojim delovanjem ne spuščajo nobenega zvoka. Tihi eksoti na elektriko. Električna vozia so se pojavila že v osemdesetih letih 19. stoletja. V primerjavi s parnimi stroji so bili občutno tišji in precej manj umazani. Tako so postali pravi trend ob koncu stoletja. Njihov zaton so povzročila odkritja velikih zalog nafte. Hkrati pa je bil tudi proizvodni proces dosti cenejši in z eno posodo goriva, se je dalo prepeljati dosti dlje, kot z električnimi vozili. Ekologija in skrb za naš planet električna vozila vnovič postavljajo v ospredje. Ne bom moraliziral o tem, da naša elektrika še zdaleč ni pridobljena zeleno in o energijskih lobijih, ampak se bom raje posvetil vožnji in užitkom povezanim z njo.
Smart Electric Drive
Malce nepričakovano v testni floti dobimo Smart Electric Drive. Električni malček kultne znamke Smart kar kliče po dogodivščinah, predvsem mestnih. Pred prevzemom sicer ostanem še malce skeptičen, kajti zvok avtomobila je le zvok. Nato pa je sledilo popolno očaranje. Smart navduši že s trenutkom, ko se v malčka usedeš. Nato obrneš ključ za zagon motorja in zgodi se nič. Ni zvoka, ni ropota. Le kontrolne lučke se prižgejo in ob premiku prestavne ročice v položaj “Drive” je mestni malček pripravljen na izstrel. Dobesedno izstrel. Navor je namreč na voljo od samega začetka in pospeški so naravnost fantastični. Na enem izmed srečanj, ki jih prirejajo slovenska društva, je Smart suvereno pometel z vso konkurenco.
Domet? Dejansko smo se s Smartom vozili skoraj neprestano in navdušenje je bilo na vsakem koraku. Z enim polnjenjem smo prevozili maksimalno 120 km, kar je za dnevne potrebe več kot dovolj. In vsakič, ko smo se ustavili na polnilnici so nas mimoidoči spraševali skoraj nešteto vprašanj o avtomobilu. Očitno ljudi elektrika zelo navdušuje.
Cena? Testno opremljen Smart stane skoraj 30.000 evrov. Nekaj subvencije celi zgodbi nameni še država (fizične osebe lahko zaprosijo z a 5.000 evrov). Moraliziranje okrog cene je verjetno nesmiselno. Tudi prvi glasbeni stolpi so bili vredni malo premoženje, kasneje game-boyi, naprave Apple in podobno. Vsaka stvar na začetku seveda stane in je namenjena tistim, ki so pripravljeni za luksuz plačati precej več. Vendar če preračunamo, da s takim avtomobilom za gorivo skoraj nimate stroškov, je računica morda bolj prijazna.
BMW i3
BMW na trg električnih vozil vstopa s svojo novo serijo i. V Sloveniji bo na voljo, ko bo vzpostavljen tudi servisni sistem in dovolj razvit sistem polnjenja. Tako smo se na testiranje odpravili v Salzburg. BMW nam je pripravil pravo doživetje. Električni i3 se od drugih električnih vozil najbolj razlikuje po uporabljenih materialih in sistemu regeneracije energije. Ko spustimo stopalko za gorivo namreč avtomobil prične z 85% regeneracijo moči, kar poenostavljeno pomeni, da prične s precej močnim zaviranjem. Vožnje se je tako potrebno malce navaditi, saj zaviranje z zavoro skorajda ne pride v poštev oz zgolj pri popolni ustavitvi. Na začetku deluje smešno, vendar se hitro navadiš.
Ko se usedeš v i3 se počutiš, kot da sediš v nekem konceptu. Materiali so precej futuristični, le nekateri prepoznavni elementi BMW razkrivajo, da gre za Bavarca. Domet je podoben kot pri Smartu, s to razliko, da v i3 lahko potujejo 4 potniki. Polnjenje s hitro polnilnico traja okrog ene ure in pol, klasična vtičnica bo za isti postopek potrebovala 8 ur.
Mazda MX-3 electric drive
Da je električna mobilnost lahko tudi drugačna smo spoznali s slovenskim predelovalcem Arberjem Kramarjem. Arber se je lotil predelave športne Mazde MX-3 iz leta 1994. Dvajset let stari kupe je z lastnim znanjem predelal na popolnoma električno vozilo. Za Mazdo MX-3 se je odločil, ker ima odličen koeficient upora (0,29) in ker nima preveč vgrajene elektronike, zaradi katere bi bila predelava težavnejša. Svojo predelavo je tudi podrobno opisal na svojem blogu, kjer se lahko tudi ogromno naučite.
Da je avtomobil z lastnim znanjem mogoče predelati na elektriko dokazuje med drugim tudi Arber Kramar, ki s svojo Mazdo dosega povsem primerljiv domet, kot ga imajo serijska vozila.
Predelava ima vse lastnosti običajnega avtomobila. Vožnja poteka s pomočjo menjalnika, ki omogoča, da se avtomobil pripelje tudi do hitrosti 180 km/h. Domet vozila je približno 130-160 km, kar je povsem primerljivo s serijskimi avtomobili na električno pogon. Dnevno na elektriko prevozi 130 kilometrov, za prevoz do službe in nazaj. Investicija je bila sicer vse prej kot majhna, je pa verjetno užitek in pionirski duh tisti, ki predelovalce po vsej Sloveniji vleče v vedno nove predelave.
Pod motornim pokrovom je kopica baterij. Pod njimi se skriva motor, ki Mazdo popelje tudi do 180 km/h.
Simpozij o električni mobilnosti
Električna mobilnost je med Slovenci očitno zelo priljubljena. V jeseni nas čaka celo prvi simpozij Emobilnost z največjimi strokovnjaki iz tega področja. V Portorož prihajajo David Richards, lastnik podjetja Prodrive ter največji lastnik in predsednik uprave Astona Martina. Franco Gonzalez, je tehnološki analitik pri IDTechEx, Tom E. Norbeck iz norveške vladne organizacije (norveška ima največje število električnih vozil), slovenski strokovnjak, izredni profesor, dr. Miran Gaberšček in druga svetovno znana imena.
Slovenci očitno smo na tem področju izjemno dejavni. Na drugi strani pa mora biti za zagon električne mobilnosti zagotovljeno veliko število polnilnic. Polnilnic za električna vozila je v Sloveniji za resno uporabo občutno premalo. Še tiste, ki so so mnoge na voljo le ob registraciji na spletni strani. Tudi tista v City parku je na voljo zgolj za tiste, ki so kupili kartico za njeno uporabo.
Električna mobilnost je privlačna. Vendar s slabo infrastrukturo, elektriko, ki se pridobiva s pomočjo premoga in nerazvito servisno mrežo, je nemogoče pričakovati razcvet električnih vozil. Čeprav bi bila Slovenija, zaradi svoje majhnosti, za to več kot primerna.
Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet in@anejferko.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
