Fordova pomoč pri prometnih zastojih

Aktualno

Ford raziskuje in razvija inteligentne tehnologije naslednje generacije, ki bodo odgovorile na prihodnje izzive mobilnosti, povezane s hitro rastjo števila prebivalcev in povečano urbanizacijo po vsem svetu. Fordova zgodnja prototipa dveh takšnih tehnologij…

Ford raziskuje in razvija inteligentne tehnologije naslednje generacije, ki bodo odgovorile na prihodnje izzive mobilnosti, povezane s hitro rastjo števila prebivalcev in povečano urbanizacijo po vsem svetu.
 

Fordova zgodnja prototipa dveh takšnih tehnologij – pomoči pri prometnih zastojih in napredne različice aktivne pomoči pri parkiranju – sta zasnovana tako, da sta v interakciji z okolico vozila, zmanjšujeta obremenitev za voznika in pomagata zmanjševati prometne zgostitve.

5F0E35AC-C0E4-11E1-998D-C33F65B94067

Ford razvija tehnologije po vsem svetu, vključno s svojim Fordovim centrom za raziskave in napredni inženiring v nemškem Aachnu. Vizija je povzeta v “Tehnološkem načrtu”, ki ga je letos predstavil izvršni predsednik družbe Ford Motor Company Bill Ford. Vizija predstavlja poglede podjetja na promet do leta 2025 in pozneje, in spregovori o tehnologijah, poslovnih modelih in partnerstvih, ki bodo potrebni, da bi lahko uspešno odgovorili na izzive pospešene rasti števila prebivalcev in vse večje urbanizacije.

Pomoč pri zastojih

Pomoč pri zastojih je inteligentna vozna tehnologija, ki jo pri Fordu razvijajo za srednjeročno obdobje (2017 do 2025). Za ohranjanje enake hitrosti in ohranjanje enakomerne varnostne razdalje na voznem pasu z drugimi vozili uporablja tehnologijo radarja in kamere ter tako zmanjšuje obremenitev voznika in izboljšuje pretočnost prometa.

“Vozniki več kot 30 odstotkov svojega časa zapravijo v gostem prometu,” pravi Joseph Urhahne, inženir v Fordovem centru za raziskave in napredni inženiring. “Pomoč pri zastojih bi lahko prispevala k lažji vožnji v gostem prometu tako, da bi ohranjala enako hitrost s tokom prometa in bi lahko celo zmanjševala prometne zastoje. ”

Različne simulacijske raziskave so pokazale, da se je povsod tam, kjer je bilo na določeni razdalji 25 odstotkov vozil opremljenih s samodejnim sledenjem toku prometa pred vozilom, čas potovanja skrajšal za 37,5 odstotka, zastojev pa je bilo za 20 odstotkov manj.

Pomoč pri zastojih sledi prometu pred vozilom in ohranja vozni pas na območjih, kjer ni pešcev, kolesarjev ali živali in kjer so vozni pasovi jasno označeni.

Velik del tehnologije, potrebne za pomoč pri zastojih je pri aktualnih Fordovih modelih že na voljo, tako na primer v Focusu, C-MAX-u in Grand C-MAX-u. Neodvisno krmiljenje je že del Fordovega aktivnega parkiranja, ki prevzame usmerjanje vozila pri prostoročnem parkiranju, in pomoči za ohranjanje voznega pasu, ki s posegom pomaga vozniku vozilo usmeriti nazaj na vozni pas, če sistem zazna nenamerno zapuščanje vozne smeri. Pomoč za ohranjanje voznega pasu že vključuje kamero, ki je potrebna za nadzor položaja na voznem pasu.

Samodejno uravnavanje hitrosti v sistemu pomoči pri zastojih podpirata tako Fordov samodejni menjalnik kot tudi prilagodljivi tempomat; ta s pomočjo radarja pomaga ohranjati določeno razdaljo do drugih vozil v prometu.

“Ena stvar je še bolj ubijajoča kot tičati v prometnem zastoju – tičati v koloni, ki se premika po centimetrih in slediti vozilu pred seboj,” pravi Urhahne. “Pomoč pri zastojih bi lahko omilila neizogibne prometne zastoje, ki ne bi bili več tako stresni za voznike.”

Pomoč pri zastojih bi se lahko odzvala na spreminjajoče se prometne razmere pred vozilom in o vseh spremembah obvestila voznika. V pomoč pri zastojih bi bile vključene tudi funkcije za spremljanje voznikove budnosti in stalno ohranjanje njegovega stika z elementi za upravljanje vozila, celo pri aktiviranem sistemu. Obenem bi ga bilo mogoče kadarkoli izključiti.

“Načrt za mobilnost”

Bill Ford je februarja kot glavni govorec na konferenci 2012 Mobile World v Barceloni opisal Fordov “Načrt za mobilnost”.

Fordov izvršni predsednik in pravnuk Henryja Forda je povedal, da se podjetje odziva na napovedi, ki predvidevajo, da bi se lahko do sredine stoletja milijarda avtomobilov, ki že danes vozijo po cestah, podvojila ali povečala celo za štirikrat.

Prometni infarkti že postajajo stvarnost trgov z vse več vozili povsod po svetu. Sao Paulo slovi po podatku, da prometni zastoji redno presegajo dolžino 150 kilometrov in da vsakdanja pot v službo traja dve do tri ure. Kljub temu se prodaja avtomobilov povečuje za 7,5 odstotka letno. Na Kitajskem so v letu 2010 v kar 11 dneh zabeležili največje prometne zastoje na svetu.

Problem pa ni omejen le na države z gospodarskim razcvetom. Ocenjeni stroški izgubljenega časa zaradi zgoščenega prometa v Veliki Britaniji se bodo do leta 2025 letno povečali na približno 26 milijard evrov. V Nemčiji zahteva oskrba mesta s 300.000 prebivalci 1000 dostav s tovornjakom vsak dan.