Aleš: Kultura vožnje in kje smo zgrešili

Blog

Zjutraj se zbudim, kot vedno lovim zadnje minute in odhitim v službo. Vse gre po načrtu dokler ne pridem do …

Zjutraj se zbudim, kot vedno lovim zadnje minute in odhitim v službo.  Vse gre po načrtu dokler ne pridem do Roške ceste (Ljubljana).

Najprej eden s Porschejem (z otrokom v avtu) seka polno črto, ostali drvijo po sosednjem pasu, ki je namenjen za smer vožnje v levo in se tik pred koncem vrinejo v kolono. V glavnem cela zmešnjava.

Ko se ti te stvari dogajajo vsak dan, te takšno obnašanje voznikov kar sili v to, da bi jih malce posnemal. Postaneš nervozen, po možnosti že zjutraj, ko naj bi bil poln energije in dobre volje.

In potem šefi od tebe pričakujejo, da si dobre volje v službi. Kako že, če se že zjutraj na cesti jeziš na zastoje in sebično obnašanje nekaterih voznikov?

Naslednji primer, ko se vprašaš ali je kaj narobe s tabo ali z ostalimi, je vožnja po severni, ljubljanski obvoznici. V smeri proti zahodu, torej proti primorski, je takoj za izvozom Podutik omejitev 80 kilometrov na uro.

viadukt-podutik-primorska

Vožnja na tem odseku po predpisih je znanstvena fantastika za večino voznikov.

Tam se po mojih opoažanjih NIKOLI nobeden, ampak res nobeden, razen nekaj (občasnih) izjem ne vozi po omejitvi 80 km/h. Najbolj ironično pri tem je, da v kolikor upoštevaš predpise imaš občutek, da s takšno vožnjo (po omejitvah) ogrožaš promet. 

Da sploh ne omenjam obnašanje voznikov v Sloveniji, ko pride do zastoja. Vozila na nujni vožnji se hitro preimenujeno v vozila na nemogoči vožnji.

Čisto posebna katergorija je tudi obnašanje na parkiriščih.

primer-pakriranja-elektricna-vozila

Primer obnašanja voznikov na mestu za električna vozila (Trojane).

Sprašujem se, zakaj imamo omejitve in ostale cestno prometne predpise?

So strokovnjaki, ki načrtujejo prometno ureditev dejansko amaterji ali je naša kultura na tako nizki ravni kot redko kje? 

Precej ljudi mi je že dejalo, da so res nekateri znaki ali omejitve nestrokovno postavljeni, npr. ponekod izven naselja, kjer bi res lahko imeli višje omejitve hitrosti vožnje za avtomobile, tovornjaki z večjo maso so seveda druga problematika (daljša zavorna pot).

A potrditev, da nimamo vseh stvari razčiščenih glede (kulture) vožnje, sem dobil v Avstriji, ko sem preživel del dopusta.

V Sloveniji obstaja mišljenje, da se upoštevajo predpisi, zato, da ne dobiš kazen, drugje ni tako. Mišljenje, da so vozniki z dobrimi avtomobili bolj egocentrični med vožnjo in ne upoštevajo predpisov, velja samo v Sloveniji.

vozanja-z-mazdo-3-v-avstriji

Vožnja z Mazdo 3 po Avstriji je bila prav sproščujoča ampak ne (samo) zaradi udobja Mazde.

V tujini večina voznikov upošteva prometne predpise in posledično je vožnja npr. po avtocesti manj stresna in bolj sproščena.

Da ne sanjaš, hitro ugotoviš po izhodu iz tunela Karavanke, ko se ti na avtocesti za “rit” lepijo eden za drugim in komaj čakajo, da ti lahko požmigajo češ “spravi se že dol”.

Kje smo zgrešili?

Tako imenovani strokovnjaki so že vse preizkusili, višje kazni, sprememba opozorilnih tabel, dodatne oznake … a še vedno počnemo neumnosti na cesti, ker smo pač tako vgojeni. Ker smo drug drugemo za vzor in dokler tega ne bomo razumeli, se raje ne čudimo črnim številkam na cestah in ne iščimo razlogov, kdo vse je kriv za slabo razpoloženje.

A je res tako pomembno, da smo 5 ali 10 minut prej doma, pri prijatelju oz. v službi?

Vsi smo pametni, dokler se nekomu nekaj ne zgodi, šele takrat, ko je velikokrat prepozno se zavedamo, kako (zelo) smo grešili in kako enostavno je lahko, če smo samo malce bolj strpni, drug do drugega.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.