Anej: Zavestni morilci na cestah

Aktualno, Blog

Sam se imam za izjemno strpnega človeka. Spoštujem drugačnost in imam kar veliko toleranco do drugih. Ena stvar pa me vsakič znova vrže iz tira: pijani vozniki – morilci. In slab teden po prometni nesreči, ko je pijan voznik v smrt spravil motorista, smo nov bizaren primer dobili še v prestolnici. Vsi smo udeleženci v […]

Sam se imam za izjemno strpnega človeka. Spoštujem drugačnost in imam kar veliko toleranco do drugih. Ena stvar pa me vsakič znova vrže iz tira: pijani vozniki – morilci. In slab teden po prometni nesreči, ko je pijan voznik v smrt spravil motorista, smo nov bizaren primer dobili še v prestolnici.

Vsi smo udeleženci v prometu. Eni z avtomobili, drugi peš, tretji spet s kolesom ali motociklom. Nenehno se srečujemo z drugimi udeleženci v prometu in niti pomislimo ne, da je morda v avtomobilu poleg nas morilec. In naša kultura je do tega še vedno strpna. Ne razumem naše kulture. Po eni strani povprečen Slovenec še za soseda ne bi imel tujca, pripadnika neke druge religije, bog ne daj »črnca«. Pijanca, oprostite, ampak ne morem se drugače izraziti, pa sprejemamo povsem brez skrbi. Zaradi posledic alkohola slovenske bolnišnice sprejmejo okoli 4000 ljudi na leto. Vsaka tretja žrtev prometne nesreče je posledica uporabe alkohola. Posledice, ki jih alkohol pušča na družinskih članih in tragedije, ki jih ti povzročijo, je sploh nemogoče izmeriti.

Koliko alkoholikov imamo pri nas, je težko izmeriti. V večini tudi zato, ker si še družina težko prizna, da ima v svojih vrstah alkoholika, ki dnevno ogroža več tisoč ljudi. Pri nas naj bi bilo med 150 in 250 tisoč alkoholikov. 15% odraslih moških naj bi bilo odvisnih od alkohola, dodatnih 15% pa jih pije čezmerno. In večina od njih se mirno svobodno prevaža po državi, mnogi med njimi brez izpita in se povsem požvižgajo na policijo in ostale udeležence. In od alkoholika do morilca jih loči zgolj vožnja.

Največje tragedije na slovenskih cestah so posledica morilcev, ki so pijani stopili za volan. Mnoge med njimi poznamo iz odmevnih primerov, o katerih so mediji nenehno poročali. Pa se je od umora Mačka, ki je na avtocesti s čelnim trčenjem ugasnil tri mlada življenja, pa do danes kaj spremenilo?

»Tekel sem mimo, ko sem zaslišal pok, kot bi trčila dva avtomobila. Ko sem se obrnil, sem videl, da mimo mene po zelenici pelje avto. Od njega so odpadale stvari, verjetno od deklet, pa je kar peljal naprej. Videl sem dekleti, ki sta ležali na tleh, približno 30 metrov stran. Ni zaviral, na cesti ni bilo nobenih sledi,« je dejala priča, ki je morilca tudi ujela. »Videl sem ga, kako teče stran, zato sem stekel za njim. Ujel sem ga in drugi so mi pomagali, ker se je hotel tepsti. Ko smo se prerivali, sem zavohal, kako smrdi po alkoholu. Umirili smo ga in do prihoda policistov pazili, da ne bi pobegnil. Potem se je umiril tudi on in govoril, da ni hotel tega … ampak saj to vsi govorijo.«. Na žalost izsek ni iz filma, ampak je resničen prizor, ki se je pripetil sredi mirne soseske v Ljubljani. Nič hudega sluteči 19-letnici sta mirno prečkali cesto na prehodu za pešce. Zadnjič. Življenje jima je vzel 35-letnik, ki ju je do smrti povozil. In to le dober teden za tem, ko je arogantež v Novem mestu do smrti povozil motorista. Tudi ta ni imel niti 20 let. Kam gre naša kultura, da tem ljudem dopuščamo, da mirno sejejo smrt po naši državi? Moramo res molčati, ko slišimo, da je sosed spet prišel pijan domov? Moramo molčati, da ne bomo umazali ime družine, če se oče/sin/brat domov pripelje pijan?

Ustavimo morilce! Mi smo tisti, ki z našo strpnostjo in molčanjem dopuščamo, da ti ljudje mirno vozijo okoli. Nešteto Nemcev se je po drugi svetovni vojni držalo za glavo, zakaj niso spregovorili, ko je še bil čas za to. In če bo samo en bralec tega prispevka ustavil enega alkoholika, da ne bo postal morilec, je pisanje doseglo svoj namen. 

Prispevek je mnenje avtorja 
in ne izraža nujno stališča uredništva.