Skoraj polovico slovenskega trga zavzema segment majhnih avtomobilov in tod Honda konkurira z modelom jazz. Preizkusili smo različico z avtomatskim CVT menjalnikom, ki se je na testu zelo dobro izkazal. Zaradi enoprostorske zasnove jazz pri prostornosti odločno prekaša tekmece, na prvi pogled pa tudi s ceno. A le ob površnem branju cenikov, saj jazz serijsko nudi marsikateri kos opreme, ki ga je potrebno pri konkurenci doplačati.

Majhen zunaj, velik znotraj

Hondinim inženirjem je pri jazzu najbolje uspelo to, k čemer stremijo vsi proizvajalci majhnih avtomobilov. Majhen zunaj, a velik znotraj. Z zunanjo dolžino 383 cm je jazz le malenkost daljši od Renaultovega clia in ostalih tekmecev, a je zaradi enosprostorne zasnove ob medosni razdalji 245 cm v potniški kabini občutno prostornejši od konkurentov v tem avtomobilskem razredu. Prostornost potniške kabine je primerljiva z avtomobili iz segmenta višje, na primer z volkswagen golfom, medtem ko prtljažni prostor s 380 litri prekaša tudi vse predstavnike tega razreda.

Odličen menjalnik lahko deluje na tri različne načine

Avtomatski CVT menjalnik omogoča tri režime delovanja. Lahko deluje kot klasičen brezstopenjski menjalnik, avtomatski menjalnik s sedmimi stopnjami, prestave pa je mogoče z dvema posebnima stikaloma na volanskem obroču menjavati tudi sekvenčno. V prvem režimu menjalnik zvezno pospešuje pri določenih vrtljajih motorja, pač glede od intenzivnosti voznikove desne noge, v slednjih dveh načinih pa razveseli s svojo brezhibno hitrostjo in gladkostjo pretikanja. Ob sekvenčnem menjavanju prestav nudi tudi obilo vozniških užitkov, tako da je občutek kljub razmeroma šibkemu motorju zelo športen, če že ne dirkaški.

V nižjih uglajen, v višjih vrtljajih športen motor

1,4-litrski bencinski motor razvije največjo moč 83 KM pri 5.700 vrtljajih in največji navor 119 Nm pri ugodnih 2.800 vrtljajih. To povsem zadostuje za mestno oziroma umirjeno vožnjo, tudi v nižjih vrtljajih je prožnost zadovoljiva. Za doseganje odločnejših zmogljivosti pa ga je potrebno vrteti v višje vrtljaje, čemur se ne upira, in za povrh postreže tudi s prijetnim zvokom. Obenem pa naraste poraba goriva, ki je na testu dosegla tudi osem litrov na sto kilometrov.

Kljub visokemu težišču dobra lega na cesti

Honda jazz se kljub visoki karoseriji in s tem povezanim visokim težiščem ter razmeroma kratko medosno razdaljo lahko pohvali z dobro lego na cesti. Vožnja je zanesljiva in tudi ob priganjanju skozi ovinke avtomobil ostaja zvesto v želeni smeri. Nekaj težav ima jazz le pri hitrih vožnjah po avtocesti in z občutljivostjo na bočni veter. Kljub dobri legi na cesti je vzmetenje udobno in suvereno požira najrazličnejše cestne neravnine, pohvaliti pa velja tudi natančen in dovolj neposreden volan.

Temeljita serijska oprema

Honda jazz 1,4 CVT je temeljito opremljen avtomobil, saj serijsko nudi že električni pomik stekel in ogrevanih vzvratnih ogledal, protiblokirni zavorni sistem ABS, klimatsko napravo, radijski sprejemnik s CD predvajalnikom, sprednji dve zračni blazini in v povezavi s CVT menjalnikom tudi dve bočni zračni blazini. S spiska dodatne opreme je mogoče dokupiti le kovinsko barvo in platišča iz lahke litine, še enkrat pa velja pohvaliti smotrno izrabo prostora v smislu dovolj velikega števila uporabnih odlagalnih mest za drobnarije.

Poštena cena

Honda jazz 1,4 CVT je s ceno 3,36 milijona tolarjev za 260 tisočakov dražja od enako motorizirane različice z ročnim menjalnikom in brez stranskih zračnih blazin. Doplačilo vsekakor ni visoko, pa tudi sicer je skupna cena solidna, predvsem ko jo začnemo primerjati s cenami konkurentov ter njihovo prostornostjo, opremo in tehniko.

Foto: Miloš Milač