Športen malček zna biti predvsem zabaven

Citroën, Testi

Najmanjši citroen sliši na ime C2, malček pa je tudi eden izmed najbolj športnih citroenov do sedaj. To pri Citroenu še posebej poudarjajo, saj so ga na primer lani na avtomobilskem salonu v Ženevi kot…

Najmanjši citroen sliši na ime C2, malček pa je tudi eden izmed najbolj športnih citroenov do sedaj. To pri Citroenu še posebej poudarjajo, saj so ga na primer lani na avtomobilskem salonu v Ženevi kot konceptno vozilo pokazali le v športni različici. Sicer pa je tudi testni C2 nosil oznako VTR, kar pri citroenih pomeni športnost.

Privlačna zunanja oblika z dinamičnimi dodatki

Tudi sama zunanja oblika C2 je športna in dinamična. Veliki kvadratni žarometi obdajajo zgolj nakazano sprednjo masko, zajem hladilnega zraka pa je speljan skozi veliko režo v odbijaču. Bočna linija se dinamično dviguje proti zadnjemu delu, le po ena vrata na vsaki strani so dolga, zadnje bočno steklo pa se klinasto zajeda globoko navzdol. Odsekan zadek na sredini tvori rob, oblikovno pa ga zaokrožujejo razpoznavne zadnje luči. Še bolj športen pridih različici VTR dajejo diskretni pragovi v barvi vozila in majhen spojler na zadku, svoje pa dodajajo tudi platišča iz lahke litine premera 15 palcev (doplačilo 99.700 SIT).

Zanimivo zasnovana vrata prtljažnega prostora

Citroen C2 si deli osnovo z večjim bratom C3, a je od njega krajši za 19 cm in ima za 14 cm krajšo medosno razdaljo. Prostora je tako v notranjosti, predvsem zadaj in v prtljažnem prostoru manj, dostop do slednjega pa je skozi dvojna zadnja vrata. Zgornji del se odpira navzgor, spodnji pa se spusti navzdol do zadnjega odbijača. Taka rešitev je prej kot uporabna zanimiva, in čeprav spodnji del vrat tvori ravno površino, za nakladanje težjih predmetov ni ravno priročen, saj je njegov rob višje od dna prtljažnega prostora. Zadnja sedeža je moč pomikati vzdolžno, tako da lahko prtljažni prostor v osnovi meri med 166 in 244 litri, s prevračanjem sedežev pa je prostora za 879 litrov prtljage.

Armaturna plošča znana iz C3

Kljub majhni zunanji dolžini zaradi v same kote pomaknjenih koles meri medosna razdalja 232 cm. Prostora je na sprednjih sedežih dovolj tudi za višjerasle, medtem ko je na zadnjih dveh sedežih prostornost omejena, zaradi padajoče strehe tudi za glave potnikov. Armaturna plošča je enaka kot v C3, s svojsko oblikovanim analognim merilnikom vrtljajev in digitalnim zaslonom, ki prikazuje hitrost in ostale podatke, vključno s potovalnim računalnikom. Plastika je boljše kakovosti kot smo je vajeni v citroenih, domiselno oblikovane reže za prezračevanje pa vlivajo notranjosti še nekaj dodatne svežine.

Skromna serijska oprema, dolg spisek dodatne

Različica VTR se ponaša s športnimi sedeži, ki v ovinku nudijo soliden oprijem, raven opreme pa brez doplačil ponuja le sprednji dve zračni blazini, potovalni računalnik, tempomat in luči za meglo spredaj. Testni C2 je bil opremljen še z marsičem drugim, z doplačilnega seznama so bili na primer še protiblokirni zavorni sistem ABS (145.900 SIT), klimatska naprava (236.200 SIT) in radijski sprejemnik z izmenjevalnikom zgoščenk (151.200 SIT).

Vrh motorne ponudbe je 1,4 litra in 75 KM

Pogonski agregat je že znan 1,4-litrski bencinski štirivaljnik s po dvema ventiloma nad vsakim valjem ter največjo močjo 75 KM pri 5.400 vrtljajih in največjim navorom 118 Nm pri 3.300 vrtljajih na minuto. S sprednjimi kolesi je povezan preko robotiziranega ročnega menjalnika sensodrive, ki se izkaže za zabavno izbiro, a motorju odvzame nekaj moči. Največja hitrost tako znaša 169 kilometrov na uro, pospešek od nič do sto kilometrov na uro pa je s 14,1 sekunde za 1,9 sekunde slabši kot z običajnim ročnim menjalnikom. Sicer pa smo menjalnik sensodrive bolj podrobno opisali pri testu citroena C3 pluriel.

Bolj čvrsto podvozje je dobrodošlo

Podvozje je v osnovi enako kot pri C3, a je pri C2 predvsem v različici VTR bolj čvrsto uglašeno. Kljub temu, da je zaradi tega tu in tam čutiti kakšno neravnino več, pa je precej manj neprijetnega zibanja in nagibanja v zavojih, tako da se v celem izkaže kot precej boljše. Zaradi kratke medosne razdalje je zadek precej nemiren in ob pretiravanju v ovinku razmeroma hitro zdrsne. Predvsem takrat bi si zaželeli nekoliko več moči, saj je motor prešibak za športno vožnjo skozi ovinke in potrebno je kar precej telovaditi z volanom, ki pa je na srečo dovolj neposreden.

2,43 milijona tolarjev se sprva zdi ugodna cena

Citroen C2 1,4i VTR se je tako na testu izkazal kot citroen z najbolj športno dušo do sedaj, a bi ga vseeno težko označili kot pravega športnika. K temu precej pripomore tudi nekoliko skromen motor, ki sicer nudi dovolj užitkov za dinamično, a premalo moči za športno vožnjo. Cena 2,43 milijona tolarjev na prvi pogled ni pretirana, a če želite tako opremljen avtomobil kot je bil testni, se hitro povzpne preko treh milijonov. Omeniti velja tudi, da za okoli 150 tisočakov več dobite enako opremljen in enako motoriziran, precej prostornejši, a obenem manj športen C3. Tako C2 stavi predvsem na svojo privlačno obliko in obenem nekoliko bolj športno začinjeno dušo.

Foto: Miloš Milač