Seat altea je poleg privlačne in sveže oblike ter kot prvi predstavnik nove generacije seatov tudi začetnik tako imenovanega segmentu MSV (Multi Sports Vehicle). Od konkurenčnih enoprostorcev se altea razlikuje predvsem po bolj športni naravnanosti in manjši višini karoserije, ki pa ne krni prostora v potniški kabini. Preizkusili smo dve različno motorizirani in različno opremljeni altei, 1,6 reference in 1,9 TDI stylance.

Brisalniki vetrobranskega stekla so skriti v sprednja stebrička

Altea je prva predstavnica novodobnih seatov, katere poteze je pogumno zarisal Walter da Silva. Altea je sicer enoprostorec, a v primerjavi s konkurenti je predvsem nižji, s 147 cm višine je bližje na primer peugeotu 307 kakor renault scenicu. Klinast sprednji del altee zaznamuje poudarjena maska, ki jo obdajajo sprednji žarometi v obliki solze. Sprednji odbijač se globoko spušča proti cesti, pokrov motorja pa se nadaljuje v vetrobransko steklo s svojevrstno posebnostjo – brisalniki, skritimi v A stebrička. Visoki boki in ozke steklene površine poudarjajo športnost, a po drugi strani poslabšajo preglednost iz avtomobila. Visok in zaobljen zadek zaključujejo velika prtljažna vrata in majhne, oblikovno manj posrečene zadnje luči.

Športno ukrojena in obenem funkcionalna potniška kabina

Tudi potniška kabina je ukrojena v športnem stilu, a kljub temu razveseljivo prostorna in funkcionalna. Že v osnovni opremi se solidni sprednji sedeži ponašajo s poudarjenimi robovi za boljši oprijem telesa v ovinkih, zaradi razmeroma pokončnega sedenja pa je prostora na zadnji klopi dovolj tudi za višjerasle. Sredinska konzola je s stikali za uravnavanje prezračevanja in radijskega sprejemnika močno sorodna golfovi, le plastika je na otip precej manj kvalitetna – nekje pač mora biti opazna hierarhija med koncernskimi znamkami. Trije merilniki so vtisnjeni vsak v svojo vdolbino v armaturni plošči, kar poudarja športni karakter celotnega avtomobila. Prtljažni prostor meri povprečnih 409 litrov oziroma ob sklopljenih zadnjih sedežih dobrih 1,3 kubičnega metra, pohvali pa se lahko z uporabnimi domislicami, kot so velik predal pod njim in uporaben dodaten predalček pod polico. Pa tudi sicer je v altei dovolj odlagalnih mest za drobnarije, ki se lahko pohvalijo z zadostno velikostjo in poudarjeno funkcionalnostjo.

Bencinska motorna osnova bolj racionalna od dizelske

V altei smo preizkusili dva osnovna motorja, bencinskega in dizelskega. Oba sta že kar nekaj časa dobro znana iz volkswagnov in tudi ostalih koncernskih avtomobilov. 1,6-litrski bencinski štirivaljnik s 102 KM nudi že povsem solidne zmogljivosti, največja hitrost znaša 181 km/h, do 100 km/h pa tako motorizirana altea pospeši v 12,8 sekunde. To v večini primerov zadostuje za potrebe družinskih očetov, motorju pa začne pohajati sapa predvsem pri premagovanju daljših vzponov in prehitevanjih pri višjih hitrostih. Tu je z navorom 250 Nm pri 1.900 bolj suveren 1,9-litrski turbodizel TDI s 105 KM. Zaradi vbrizgavanja goriva po sistemu črpalka-šoba je značilno prožen, obenem pa tudi precej glasen, sploh v primerjavi s sodobnejšimi konkurenti. Največja hitrost znaša 183 km/h, do 100 km/h pa altea s tem motorjem potrebuje 12,3 sekunde. Testna poraba goriva je bila ob primerljivih pogojih podobna, turbodizel je porabil 6,9 litra na sto kilometrov, bencinski stroj dober liter več. 1,9 TDI je v altei tudi okoli 400 tisočakov dražji od 1,6-litrskega bencinskega motorja, zato se je ob vse manjši razliki med cenama bencina in dizla pri nakupu altee veliko bolj racionalno odločiti za bencinski motor.

Preizkušena tehnika se dokazuje tudi v altei

Altea je narejena po uveljavljenem Volkswagnovem receptu skupnih platform in tehnike. Na golfovi osnovi (prvi jo je sicer dobil audi A3) temelji precej avtomobilov, večvodilna prema zadaj in posamično obešena kolesa z dodatnimi prečnimi vodili zagotavljajo izjemno suvereno lego na cesti. Altea v ovinku dolgo časa ostaja nevtralna, ne kaže niti pretiranih teženj po opletanju zadka. Ob pretiravanju začne izgubljati oprijem preko sprednjih koles, takrat pa vmes lahko za doplačilo poseže ESP (110 tisoč tolarjev). V obeh motornih različicah se moč na sprednji kolesi prenaša preko znanega, solidnega petstopenjskega ročnega menjalnika (v kombinaciji z močnejšimi motorji ima ročni menjalnik šest stopenj, na voljo pa je tudi avtomatski petstopenjski ali DSG menjalnik).

Reference zadostuje, stylance nadgrajuje

Seat altea je že v osnovni stopnji opreme, reference, temeljito opremljen avtomobil. Ponaša se namreč z ABS in štirimi zračnimi blazinami, ročno klimatsko napravo ter električnim pomikom sprednjih stekel. Testna altea 1,6 reference je bila s seznama dodatne opreme založena še z radijskim sprejemnikom s CD predvajalnikom (123 tisoč tolarjev), sprednjima meglenkama (22 tisoč tolarjev) in kovinsko barvo (90 tisoč tolarjev). Slednji kosi opreme so pri opremi stylance serijski, poleg tega pa je klimatska naprava avtomatska in dvopodročna, elektrika pomika vsa štiri stekla in vzvratna ogledala, volan in prestavna ročica sta oblečena v usnje, serijska pa so tudi platišča iz lahke litine ter tempomat. Doplačilo za opremo stylance v primerjavi z reference znaša 400 oziroma 450 tisoč tolarjev. To je približno toliko, kolikor stane razlika v serijsko vgrajeni opremi, zato se splača razmisliti o opremi reference in ji dodati le izbrane kose opreme.

Cenovno ugodna osnovna altea

Cena za seat alteo se začne pri 3,83 milijona tolarjih, kolikor stane bencinsko gnana altea 1,6 reference. Cena je ugodna, saj za ta denar dobite privlačno oblikovan in prostoren avtomobil, ki se za tehnično solidnost lahko zahvali golfu. Po drugi strani je altea v bencinskih različicah za približno desetino cenejša od njega, pa tudi zaradi večje uporabnosti se kaže kot bolj racionalen nakup. Altea 1,9 TDI stylance stane 4,67 milijona tolarjev, kar je do neke mere še cenovno zanimiv, a nikakor ne več izrazito ugoden nakup, za to ceno pa je tudi konkurenca že precej številčnejša.

Foto: Miloš Milač