Zmanjšanje pravic pri bolniških dopustih
Le 50-odstotno nadomestilo pri bolniški zaradi poškodbe v prometni nesreči, planinarjenju, gorskem kolesarjenju, smučanju in sankanju ter drugih tveganih dejavnostih in 70-odstotno nadomestilo za čas, ko je bolnik v bolnišnici ali zdravilišču, in 80-odstotno nadomestilo ob klasičnih boleznih in za nego. To so bistvene novosti novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki zadevata največji krog zaposlenih. Novela, ki predvideva tudi oprostitev plačila doplačil za sto tisoč socialno najšibkejših in prinaša tudi mnoge druge spremembe, naj bi bila sprejeta po nujnem postopku. Po napovedi ministra Andreja Bručana bo danes objavljena na spletnih straneh ministrstva.
Gre za bistveno znižanje pravic zaposlenih, saj imamo zdaj 80-odstotno nadomestilo za čas bolniške zaradi poškodb zunaj dela ali nego ter 90-odstotno nadomestilo ob klasični bolezni. Pravica do stoodstotnega nadomestila ob poškodbah pri delu, poklicnih boleznih in krvodajalstvu ostaja nespremenjena. Nadomestilo pa nikakor ne bo smelo biti nižje od zajamčene plače in ne višje od dvakratnika povprečne plače zaposlenih v preteklem letu, zavarovanec pa bo do njega upravičen šele po treh mesecih dela in plačevanja prispevkov, piše v osnutku zakona. Novela uvaja dan čakanja na bolniški dopust pri negi ožjega družinskega člana, kar pomeni, da prvi dan otrokove bolezni mati (ali oče) ne bosta imela pravice do bolniške. Čas trajanja bolniškega dopusta bo omejen, in sicer na dvanajst, s prekinitvami pa na petnajst mesecev. Če bo imenovani zdravnik ali komisija ocenila, da se zavarovancu ne bo vrnila zmožnost za delo, ga bo moral osebni zdravnik takoj napotiti na invalidsko komisijo.
Bolniški status invalidov tretje kategorije, za katere delodajalec ne bo imel nadomestne zaposlitve, bo prešel v status brezposelne osebe. Oseba, ki bo zlorabljala bolniško (takih je zdaj do 18 odstotkov), bo izgubila pravico do bolniškega dopusta. Z naštetimi ukrepi želi ministrstvo za zdravje znižati absentizem, zaradi katerega izgubimo vsako leto 6 odstotkov BDP, in uokviriti preširoke sedanje pravice v evropsko primerljive. Zdravstvena blagajna bo zaradi ukrepov predvidoma prihranila štiri milijarde. Za vse našteto se bodo zaposleni lahko dodatno zavarovali.
