Aleš: Vroči Volvo XC90 (varnost in luksuz po švedsko)

Aleš: Vroči Volvo XC90 (varnost in luksuz po švedsko)

Prepričan sem, da ni uredništva na svetu, ki se ne bi razveselilo avtomobilskega testa trenutno najbolj mogočnega Volva XC90, ki že s svojim videzom izžareva svojo karizmo. Nič drugače ni bilo pri nas.

Čustva, čustva in čustva

Glede na to, da spada XC90 v višji cenovni razred, kot ga je navajena večina ljudi, sem prepričan, da tehnična primerjava s “konkurenco” ni smiselna. Prepričan sem, da takšen avto kupiš zaradi čustev, privrženosti blagovni znamki ali zaradi luksuza.

To si upam trditi zato, ker sem sam pri tem avtomobilu doživljal nekatera čustva, ki jih pri večini vozil iz nižjih razredov enostavno ne doživiš. Volvo XC90 te zapelje v svoj svet tako z malenkostmi, kot z napredno tehnologijo, dovršenimi materiali, prostornostjo in voznimi lastnostmi. Kombinacija vseh teh lastnosti avtomobila ti med vožnjo na cesti daje občutek mogočnosti in udobja.    

Da ne bom pisal klasičen test mi je bilo takoj jasno, ko sem odprl prtljažnik, v roke zagrabil paket za prvo pomoč in si rekel;

Še prva pomoč je lepa in elegantna … na vse, še tako majhne detajle so pomislili.

No, v bistvu to ni edini razlog za mojo odločitev. Klasičnih testov (o porabi, dimenzijah, motorju …) o tem avtomobilu je več kot dovolj in si jih lahko po želji preberete na portalih kot so AMZS, Volan, Siol, Avto magazin

Kakorkoli že opevam čustva si v resnici želim, da bi se ljudje za takšne avtomobile, iz višjih cenovnih razredov odločali v prvi vrsti zaradi boljše varnosti med vožnjo. Zakaj?

A ni varnost med vožnjo pomembnejša od udobja, voznih lastnosti, prestiža in ostalih dejavnikov zaradi katerih se ljudje odločamo za nakup?

Ta video je lep primer, kaj želim povedati:

¿De qué demonios hacen los coches en Volvo?

¿De qué demonios hacen los coches en Volvo?

Objavil/a Autonocion.com dne 27. april 2016

Vsa večja vozila so v primeru nesreče iz fizikalnega vidika v primerjavi z manjšimi v manjši prednosti, ampak …

Varnost kot največja prednost Volva

Čeprav nekatere konkurenčne blagovne znamke z inovativno tehnologijo spreminjajo javno podobo o varnosti svojih vozil, je za enkrat Volvo en korak pred njimi. To se kaže tudi z najavo pogumne vizije 2020:

Od leta 2020 v novih vozilih znamke Volvo nihče ne bo izgubil življenja ali se resno telesno poškodoval. To je naša vizija! – Håkan Samuelsson, Predsednik uprave, Volvo Cars

Kako samozavestno prepričan moraš biti v svoje delo, da si upaš trditi, kaj takšnega, sem se vprašal, ko sem prvič slišal za to vizijo.

Da bi razumeli to trditev je potrebno samo malo pobrskati po zgodovini razvoja avtomobilov Volvo.  

Lahko bi ga patentirali pa ga niso

Že od samega začetka (1927) je bila ideja obeh ustanoviteljev delati kakovostne avtomobile, kjer je v prvi skrb za ljudi. Leta 1959 pa se je pravzaprav zares začela pisati zgodovina o varnosti Volvo vozil. V tem letu so v podjetju uvedli v serijsko proizvodnjo, danes vsem znani tri točkovni varnosti pas, ki ga z nekaterimi izboljšavami še danes uporabljamo. To letnico lahko vidimo danes v vseh Volvo vozilih, ki opominja ljudi na pomembno prelomnico za njihova vozila.

Prelomna letnica 1959, na katero (več kot očitno) so pri Volvu zelo ponosni.

Ampak takrat so pri Volvu storili še nekaj, kar danes ni v navadi sodobnih podjetij. Svoj patent – tritočkovni varnostni pas niso patentirali in s tem omogočili, da ga je konkurenca vgrajevala (še danes ga) v svoja vozila in po njihovi oceni je samo ta poteza rešila že preko milijon življenj.  

Volvo je potem v povprečju vsako desetletje na trgu ponudil vsaj en nov patent, ki je tako ali drugače vplival na celotno avtomobilsko industrijo.

Pregled pomembnejših prelomnic za Volvo:

  • 1959: prvi tritočkovni pas,
  • 1972: prvi nazaj obrnjen otroški avtosedež,
  • 1991: zaščita med stranskim trčenjem,
  • 1998: zaščita pred nihajnim trčenjem,
  • 1998: zrašča zavesa (kadar potniku ob trku zaniha glava vstran),
  • 2002: zaščita pred prevračanjem (ROPS),
  • 2003:  sistem zaznave mrtvega kota (BLIS),
  • 2008: city safety (če voznik pri manjši hitrosti do 30 km/h ne začne zavirati, to stori avto sam) in
  • 2010: zaznava pešcev s samodejnim zaviranjem

Nič čudnega ni, da Volvo svojo podobo v javnosti gradi ravno na temeljih varnosti in trajnostnega razvoja, kot skrb za planet – človek na prvem mestu.

Luksuz po Švedsko

Po mojem mnenju so pri Volvu ravno z modelom XC90 leta 2014 dosegli velik, če ne kar tekstonski premik pri oblikovanju luksuznih avtomobilov. Če sem včasih v družbi za prejšnje, (bolj) starejše modele slišal kakšno kritiko na račun (škatlastega) oblikovanja je to, kar so sedaj naredili povsem druga pesem.

Simbioza zunanje in notranje oblike tega avtomobila ustvarja poželenje, ki ga ne doživiš povsod. Volvu je uspelo ustvariti unikaten (skandinavski) design, ki izraža moderno eleganco. Novinarji in kupci po svetu med opisom vozila intenzivno uporabljajo izraz Thorove sprednje luči, ki so ime dobile po Thorovem kladivu, saj so podobne oblike in to je jasen znak, da so naredili design, ki navdušuje množico ljudi.

Poleg omenjenega designa si status luksuza XC90 zagotavlja tudi s/z:

  • kakovostnimi materiali,
  • odlično zvočno izolacijo potniške kabine,
  • enim najboljših zaslonov na dotik, ki je središče armaturne plošče in ima celo svojo krpico za čiščenje,
  • odličnimi voznimi lastnostmi,
  • dobro ergonomsko zasnovano potniško kabino,
  • Bowers&Wilkins ozvoženjem, ki lahko s sodobno (računalniško) tehnologijo pričara podoben zvok, kot v kakšni koncertni dvorani.
  • veliko prostora in
  • ceno.

Omeniti velja še eno posebnost … Gumb za vžig avtomobila se nahaja na sredinski konzoli, malce nižje od prestavne ročice in ne deluje na pritisk kot pri večini avtomobilov ampak na zasuk v smeri urinega kazalca.

Sredinska konzola s prestavno ročico.

Ampak pravi luksuz se začne šele takrat, ko imaš svojega voznika in način razmišljanja pri Volvu še najbolje opisuje naslednji, krajši video:

Če se vrnem malce nazaj … Če bi bilo treba, bi takoj zamenjal ves luksuz za večjo varnost oziroma drugače povedano, ob nakupu vozila bi si najprej izbral varnostno-asistenčne sisteme in na drugo mesto postavil luksuz, glede dodatne opreme. Recimo, delovanje tehnologije City Safe sem med tem testom dejansko doživel na lastni koži, čeprav se imam za varnega voznika. Bil je klasičen primer, ko imaš vozilo pred sabo, varnostna razdalja je dovolj velika, si v naselju, ker je hitrost manjša se med vožnjo počutiš zelo suvereno in si včasih dovoliš, da samo za sekundo pogledaš stran od ceste in med tem časom vozilo pred tabo intenzivno zavira. Kaj sploh lahko narediš v delčku sekunde? V večini primerov ne preveč veliko razen, če se ti je tokrat slučajno izšlo brez nesreče. Po nekaj urah za tem, ko ti ni jasno, kaj se je zgodilo seveda ugotoviš, da si imel ogromno sreče. Jaz sem imel srečo, da sem vozil Volva s takšno tehnologijo (City Safe), ki mi je pri tej (nižji) hitrosti samodejno pomagala zavirati, da se kaj hujšega ni zgodilo razen novega sivega lasu na glavi, ki sem ga staknil.

7 dnevna testna vožnja z Volvom XC90 D5 AWD R-design je bila pravi užitek in odkrito priznam, da sem ga s težkim srcem pripeljal nazaj v salon, ker sem vedel, da se moram za nekaj časa posloviti od nekaterih čustev, zaradi katerih človeku poskoči srce na višje obrate in sprosti hormon sreče serotonin.

Tehnični podatki

Cena osnovnega modela (XC90 D4 Kinetic): 56.515 EUR 
Cena testnega modela (XC90 D5 AWD R-design):  73.618 + dodatna oprema = 99.980 EUR
Motor: 1.969 ccm
Moč: 165 kW/225 KM 
Menjalnik: 8-stopenjski samodejni
Pospešek: 7,8 sek. do 100 km/h
Končna hitrost: 220 km/h
Poraba na testu: 9,3 l/100 km
Prostornina prtljažnika: 692 – 1868 l
Posoda za gorivo: 71 l
Masa vozila: 2.028 kg


Vprašanja o avtomobilu nam lahko zastavite na našem forumu. Z veseljem vam bomo odgovorili.

Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet.

 

Aleš je del uredništva Avto.Over.Net že od januarja 2011. V začetku je skrbel predvsem za nemoteno delovanje portala v ozadju; asistenca pri snemanju, priprava projektov. Danes opravlja delo izvršenega urednika.