Iztok: Vedel sem se kot otrok

Aktualno, Blog, Renault, Testi, Zanimivosti

“Si kot otrok, neodrasel,” dobim pogosto servirano na pladnju svoje najdražje. Včasih zasluženo, včasih ne, a pustimo to ob strani, ker ni ravno tematika tega mojega zapisa.

“Si kot otrok, neodrasel,” dobim pogosto servirano na pladnju svoje najdražje. Včasih zasluženo, včasih ne, a pustimo to ob strani, ker to ni ravno tematika tega mojega zapisa.

A v tem zapisu priznam! Minuli teden sem se vedel kot otrok vsakič, ko sem sedel za volan testnega vozila, ki je imelo na vrhu volanskega obroča rdečo obrobo kot dirkalniki in s tem nakazovalo, da gre za poseben, športen izdelek. V roke sem namreč dobil kartico (tj. pametni ključ) Clia R.S., kjer ta kratica pomeni le eno – ta izdelek je prišel izpod rok francoskega oddelka Renault Sport, ki mimogrede pripravlja pogonske agregate F1 moštev, kot sta zmagovalni Red Bull in Lotus.

S takšnim Cliom postane lastnik reden gost Petrolovih bencinskih servisev.

S takšnim Cliom postane lastnik reden gost Petrolovih bencinskih servisev.

Že v projektu #FITMAN sem omenil svoje težave s hrbtenico. Teden dni druženja s športnim avtomobilom mi je ponavadi že po treh dneh napor, saj trdo podvozje pusti svoj pečat tudi na mojih predragih vretencah, diskih in hrbtnih mišicah. Spomnim se, ko sem nazadnje testiral Clia R.S. prejšnje generacije. Zelen je bil, imel Recaro sedeže in izjemen zvok. A kaj, ko sem ga po petih dneh gledal že postrani, saj sem bil v dilemi. Ali se z njim še poditi naokoli, ali raje pustiti “dihati” hrbtenici… Z enakimi pričakovanji sem se lotil testa novega Clia R.S., a tu sem doživel pozitivno presenečenje.

Zavedal sem se, da novi naj-športnejši Clio z dvojno sklopko EDC in 1,6-litrskim turbinskim polnilnikom pač ni tako ektremen primerek, kot je bil prejšnji. To sem opazil na kratkem preizkusu lani spomladi ob domači predstavitvi.

Užitek je v vožnji pravi ena znamka. Resda, da ne Renault, a tu to tudi velja.

“Užitek je v vožnji,” pravi ena znamka, a tu to tudi velja tudi za Renault Clia R.S.

A, glej ga zlomka! Malce sem se motil. Novi Clio R.S. se lahko prav lepo športno pelje. EDC menjalnik pa mu je resnično v korist zaradi dveh razlogov. V kolikor voziš v načinu ročnega sekvenčnega prestavljanja lahko uporabljaš obvolanski aluminijasti ročici v stilu F1. Občutek je super. Anej bi se izrazil: “Epsko!” Poslušanje zvoka ob ostrem speljevanju vse tja do nekaj čez 6.000 vrtljajev na minuto je balzam za ušesa. Čez vikend sem si nenehno čistil ušesa, da bi v detajle slišal rezgetajoč zvok motorja s turbinco. EDC dopušča, da prestavljamo po mili volji, zaviramo s pomočjo motorja, če ga le pri tem ne prevertimo in hkrati sam prestavlja v višjo prestavo, ko dosežemo maksimalne obrate. Ob tem avtomobil izusti kratek pisk. “Vrooom, bip, vrooooooooooom, bip, vrooooooooooom, bip,” in hop smo že v četrti prestavi z nekaj več kot 100 km/h. Ob tem si seveda lahko voznik pomaga še z izjemnim Launch Controlom za boljši štart. Tu sem se počutil kot otrok. Vselej, ko sem imel le najmanjši razlog, sem pritisnil na gumb R.S Drive (športni način), pričel sam pretikati prestavi in užival v dinamični vožnji. Dan za dnem.

Druga lastnost Clia R.S., prijaznejša do hrbtenice, se pokaže ob mirni vožnji. Menjalnik EDC prestaviš v način samodejnega delovanja, izklopiš R.S Drive in se prepustiš lahkotni vožnji. Podvozje ni naporno in hkrati relativno prijazno hrbtenici. Zaradi samodejnega menjalnika tudi mestni vrvež in gneče niso več problem. Te lastnosti pa Clio R.S. v prejšnji izvedbi ni imel. Bravo Renault Sport!

O Renault Cliu R.S. je odprta tudi tema na našem forumu Avtomobilizem in F1.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.