Iztok: To je moj bit – dirkanje

Iztok: To je moj bit – dirkanje

Že vnaprej vem, da bo ta zapis čustven. Zelo. Bil sem mulec. Bil sem smrkavec z mozolji, ki je občudoval takratne slovenske ase, ki so pritiskali na plin pred več kot 15 leti na takratnem “Mobikrogu”…

Z metlo v roki, opečen od sonca in z žulji na rokah so bili moji začetki udejstvovanja v slovenskem avto športu. Štel sem jih okoli petnajst let. Počasi sem prilezel do tipkovnice in fotoaparata in poročal z dirk v Sloveniji in tujini. Z AK Lamko ter Daretom Dubaričem in Dragom Božičem smo pred devetimi leti organizirali do tega vikenda še zadnjo krožno-hitrostno dirko na slovenskih tleh. Ravno slednja skupaj z Janezem Milavcem Bulijem so ponovno strnili vrste ter z ekipo pripravili to dirko, ki je štela še za DP Slovenije, FIA CEZ, DP Hrvaške ter Seat VIP Cup.

Življenjske poti so nas pred leti vodile vsak svojo pot. Z neumorno ekipo LEMA Racing sem se udeleževal še kakšnih gorsko-hitrostnih dirk in track-dayev. A to je bilo to. Nakar me je splet okoliščin odnesel v deželo sipin, peska in kamel.

Ko je ekipi panožne zveze za Avto šport Slovenije AŠ 2005 pod taktirko Toneta Anderliča uspelo pridobiti vse papirje za ponovno uživitev tokrat poimenovanega poligon Gaj nisem okleval. Projekte, ki privabljajo tujce v Slovenijo je potrebno podpreti. Nikoli ne bom pozabil lanskega junija, ko sva z mojim šefom iz Dubaja občudovala Slovenijo. Prelepa je. Ima naravo. Ima dobre prometne povezave. Zadnje čase pa pridobiva tudi vse več zagona entuziastičnih ljudi. Celotna ekipa LEMA Racinga je ena izmed njih. V spomladanskem času so postavili kolikor je bilo v njihovi moči in moči zveze poligon Gaj, da je bil pripravljen za tokratno krožno-hitrostno dirko.

Izšlo se je tudi meni. Zaradi projekta Avtoklik sem se ravno mudil v Sloveniji.

Mirko Marinšek me je že ob prvem snidenju spodbodel: “Franko, en Twingo je za Endurance 4-urno dirko že rezerviran zate. Sestavi si ekipo.” Zakuril me je v sekundi.

Vse se zgodi z namenom v življenju. Le aktivni moramo biti. Še isti teden sem se spoznal z Alešem Šubeljem. Predstavljal sem mu projekt Avtoklika, ki bo avtohišam pomagal pri prodaji novih vozil. A debata je šla v smeri za katere trdno verjamem, da oba živiva. Dirke, karting, Nordschleife… Še isti dan sva končala skupaj na karting dirki na Rudniku. Dokaj hitro sva našla še Miho Ivačiča, Aleševega znanca iz karting dirk in zgolj dober dan pred dirko še Gregorja Pavšiča, priznanega avtomobilističnega novinarja portala Siol.net. Fantje iz vseh vetrov smo hitro ugotovili, da dejansko nihče še ni nikoli nastopil na kakšni pravi vztrajnostni dirki. Super.

V četrtek sem še skočil v rally-shop.si. Vili, ki ga vsakdo mora imeti rad, mi je zadnji trenutek priskrbel še vrhunske dirkalne čevlje, da sem se v njih počutil stoodstotno pri “tiščanju v poden” Twingove stopalke za plin.

Petek

Petkov 2-urni trening je hkrati štel tudi kot kvalifikacijski čas za dirko. Odločili smo se, da naredimo izmenjave po 15 minut in s tem povadimo tudi menjavo voznikov. Velika večina preostalih desetih ekip je imela v moštvu vsaj enega ali več dirkačev, ki se redno udeležujejo dirk. V vrstah drugih ekip so stali nekdanji prvaki krožnih dirk, kot sta brata Zupančič, evropski reli prvak prednje gnanih dirkalnikov Rok Turk, njegov tekmec iz relija Grega Premrl, prišel je celo eden najuspešnejših hrvaških dirkačev Niko Pulić, slovenski udeležec FIA evropskega prvenstva v dirkah s tovornjaki Alen Draganovič, odlični kartist Blaž Podlesnik in mnogi drugi. Za dirkalni volan se je usedel tudi naš Luka Gregorič, a za konkurenčno moštvo ekipe UNIKATOY. Ravno slednji pa so z izjemno hitrim Gregom Premrlom dosegli najboljše izhodišče za sobotno 4-urno dirko. V naši ekipi Pesakrompir smo se po prvih spoznavnih krogih zbrali, nakar mi je uspel čas, ki je moštvu prinesel šesto štartno mesto.

Endurance

Kljub temu, da se med seboj niti nismo dobro poznali, smo bili v ekipi izjemno uigrani. Še največja dilema je bila v tem kdo bo dirko pričel. To je najbolj kočljiv del vsake dirke. Nihče ni imel s tem izkušenj in kaj hitro se lahko zgodi, da dirko zaključiš v prvem zavoju. S 3 proti 1 so me fantje namočili, da sem se na koncu vendarle usedel za volan in odpeljal na štart dirke. Po tretjem skoku na WC sem nehal šteti kolikokrat sem moral še skočiti na malo potrebo. Res je, da sem celotni dan skrbel za hidracijo, a svoje so dodali tudi živci.

V vročem dirkalniku, oblečen v negorljiv kombinezion so mi misli ušlje na ves znoj, živciranje ter odrekanje v moji delovni karieri vse do tega trenutka.

Pred dobrima dvema tednoma sem dopolnil 30 let. Od l8. leta naprej nisem imel nikoli nikakršne želje po praznovanju rojstnega dne. Vettel je bil takrat že v F1, jaz še vedno brez dirkaških kilometrov… Kot dan v letu se mi ne zdi nič posebnega. Zgolj en dan več v življenju. Verjamem, da je rojstni dan še najbolj pomemben staršem, saj ravno v njihovo življenje pride tisto, kar so si želeli in čakali. V vročem dirkalniku, oblečen v negorljiv kombinezion so mi misli ušlje na ves znoj, živciranje ter odrekanje v moji delovni karieri vse do tega trenutka. Kdor me pozna, ve, da rad delam z avtomobili. To sem jaz. To je moje življenje. Vendar vse kar sem do sedaj počel v povezavi z avtomobili je bilo zgolj nek substitut dirkanju. Vodenje odnosev z javnostmi za dirkače, dirke in dirkalne ekipe je bil zgolj razlog, da sem vonjal bencin, vroče gume.

 

Ko sem poprijel za volanski obroč, prestavil v prvo prestavo in se pripravil na ogrevalni krog je moje življenje dobilo smisel. Bit. To je to. Za to sem se boril ves čas. Zaradi tega sem šel svojo pot. Pot, ki je bila burna, polna vzponov in predvsem trdih bolečih padcev. Sedaj ali nikoli. Pogledal sem navzdol, kolikor mi je HANS dovoljeval, zaprl oči in odtaval v svoj svet. Pritisk, da je okoli polno ljudi. Da od mene veliko pričakujejo starši, brat, prijatelji in ekipa sem pospravil v predal v najbolj odmaknjenem delu možganov. Odpeljal sem ogrevalni krog ter v tistem trenutku videl zgolj tekmece pred seboj in semafor. Povsem skoncentrirane misli so zameglile emocije; tremo, strah, živčnost. Luči so ugasnile. Štartal sem odlično in do prvega zavoja bil že vštric s šetrtim mestom. Zavedal sem se, da bodo prvi zavoji tesni ter da se dirka ne zmaga v prvem krogu. Preživeti bo potrebno 4 ure. V drugi – levi – zavoj sem se ponovno postavil precej na notranjo stran, nekoliko iz idealne linije. Pričakoval sem, da bo dovolj prostora, da se bo izšlo. Nakar sem začutil konkurentov sunek od zadaj, ki je morda smatral zavirati kasneje. Ni se njemu izšlo. Ni se meni izšlo. V trenutku se je Twingo zavrtel in malo je manjkalo, da ne bi kdo še direktno trčil vame. Uspel sem ostati na stezi, a piureta je poskrbela, da sem se znašel na zadnjem mestu. Naslednjih nekaj zavojev sem pazljivo poslušal ali je z avtomobilov vse ok. Ob trku sem dobil občutek, da mi je najmanj odbijač odpadel. Avtomobil se je še vedno obnašal solidno in počasi sem pričel pridobivati nazaj izgubljeni čas.

Tekom dirke smo prilezli nazaj na šesto mesto po zaslugi zanesljivih voženj celotne ekipe. Vedeli smo, da se moramo izogibati težavam. Aleš in Miha sta imela nekaj izletov čez pesek, a najbolj rizičen je bil Mihov, ki je ob vrnitni v bokse omenil spremenjen zvok v delovanju Twinga. Na srečo je izkušeni Mirko Marinšek takoj opazil, da kamen drsa ob mikro jermen. Standarden in predpisani 4 minutni postanek se nam je s tem podaljšal še za dodatne 4 minute kolikor je potrebovala ekipa LEMA Racinga za menjavo jermena. Ti fantje so neverjetni. Izjemna predanost in hitrost ob kakršnem koli servisu vozila. Denimu v prvem delu vodilna ekipa Unikatoy je ob izletu iz steze zlomila prednje desno roko. Fantje so uspeli tudi to zamenjati. Neki nogometni trener bi rekel: “Kapo dol.”

Svojo zadnjo vožnjo sem dobro pričel. Ujel in prehitel nekaj dirkanikov. A veliko se ni dalo več narediti. Razlike med moštvi so bile že prevelike. Prehitevanja pa so dajala izjemen občutek. Tesno sledenje dirkalniku pred seboj skozi kombinacijo zavojev pod tunelom vse do najdaljše ravnine ter nato vožnja odbijač na odbijaču in prehitevanje v hiter lev zavoj. Adrenalin je tekel v potokih vse do končne kariraste zastave.

Menjava jermena nas je stala šestega mesta, a to so že izhodišča za gostilniške debate, če čebula ne bi imela če…

Od leve proti desni ekipa Pesakrompir; Gregor Pavšič, Iztok Franko, Miha Ivačič in Aleš Šubelj

Končni vrstni red LEMA Twingo 4-urne dirke:

  1. LEIN Racing, 131 krogov
  2. KRAMER TEAM, 131
  3. RALLY SLO, 131
  4. CARAVAN-TEICA Team, 130
  5. DIVINOL, 128
  6. ŠEME Team, 125
  7. PESAKROMPIR, 123
  8. VIP Team, 122
  9. UNIKATOY/ALOKES, 117
  10. LODI Team, 113
  11. FURLANTECH, 76

Na koncu lahko v zaključek napišem zgolj: Kdaj je naslednja dirka?

Foto: Domen Hrovatin, Aleš Šubelj

Avto.Over.Net fotozgodbam lahko sledite tudi na Instagram profilu @avtoovernet in @iztokfranko. Prispevki iz Dubaja nastajajo v sodelovanju s @CarbonOctane.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

 

Urednik portala Avto.Over.Net deluje na področju avtomobilističnega novinarstva že vse od leta 2005. V svoji bogati karieri je preizkusil že preko tisoč različnih avtomobilov. Najraje pa, kot pravi, sede v dirkalnike. Trenutno upravlja s portalom na daljavo, saj živi in dela v Dubaju in je član žirije prestižnega izbora "The Oman Auto Excellence Awards".