Tehnični in oblikovalski biser z visoko ceno

Testi

Peugeotov najnovejši športni skuter sliši na ime jetforce, kar poudarja kompresorsko polnjen pogonski agregat pri 125-kubični različici, ki k nam zapelje predvidoma septembra. Pod enakim imenom ga Peugeotovi trgovci ponujajo tudi v različici s 50…

Peugeotov najnovejši športni skuter sliši na ime jetforce, kar poudarja kompresorsko polnjen pogonski agregat pri 125-kubični različici, ki k nam zapelje predvidoma septembra. Pod enakim imenom ga Peugeotovi trgovci ponujajo tudi v različici s 50 kubičnimi centimetri, skuter pa prepriča s privlačno in vpadljivo športno obliko in zelo solidno tehniko. Lahko rečemo, da je jetforce tehnično postal merilo ostalim izdelovalcem v segmentu športnih skuterjev, a za to zahteva tudi globok poseg v denarnico.
 Razpoznavno ostre oblikovalske linije
Oblikovno peugeot jetforce nakazuje novo poglavje v knjigi športnih skuterjev. Zaznamujejo ga ostre oblikovalske poteze, ki še bolj poudarjajo njegov agresiven značaj. Na sprednjem delu kraljujeta dva velika trikotna žarometa, ki združujeta vsak svoje pozicijske luči, zasenčena in nezasenčena luč pa sta vsaka pod svojo prozorno plastiko. Velja omeniti da je Peugeot eden izmed redkih znamk skuterjev, ki je tudi v 50-kubičnem razredu ohranil dolge luči. Vsekakor zelo pohvalno. Sprednji smerniki so popolnoma vdelani v plastiko, ki objema sprednje kolo. Sprednji del se športno dviguje in se na vrhu oblikovno lepo zaokroži s krmilom. Pogled z boka razkriva rezervoar za gorivo, ki je med voznikovima nogama, zadek pa je športno ozek in se zaključuje z zadnjo lučjo, ki pod svojim steklom vsebuje tudi smernike. Podobo zadnjega dela oblikovno zaokrožuje tudi majhen spojler, ki je obenem priročno držalo za sopotnika.

Športen položaj za krmilom, malo prostora v prtljažniku
Položaj na skuterju je tipično športen, k čemur pripomore tudi nizko nameščeno krmilo. Tega bodo grajali predvsem višjerasli, saj se bodo s koleni često zaletavali vanj. Zaradi sredinsko nameščenega rezervoarja za gorivo je tudi usedanje na jetforce bolj podobno motociklom v klasičnem pomenu besede, za sopotnika pa je glede na konkurente razmeroma dobro poskrbljeno. Pohvaliti velja tudi posebne stopalke zanj, zopet malenkost, ki so se ji ostali izdelovalci skuterjev večinoma odrekli. Kot praktično vsak skuter se tudi jetforce ponaša s prostorom za čelado pod sedežem, ki pa je zgolj povprečne velikosti in ob večji varnostni čeladi morate paziti, kako jo obrnete, da sploh lahko zaprete sedež. Tu bi se lahko Peugeot bolje izkazal, saj konkurenti ponujajo vsaj toliko prostora, inženirjem pa uspe pod sedež stlačiti tudi rezervoar za gorivo. Armaturna plošča se ponaša z velikim analognim merilnikom vrtljajev motorja in nekoliko manjšim, ki meri temperaturo hladilne tekočine. Ostale informacije, kot so na primer hitrost in količina goriva v rezervoarju pa se prikazujejo na dveh dodatnih LCD zaslonih. Večkotna vzvratna ogledala se lepo vklapljajo v oblikovno celoto, obenem pa je tudi preglednost nazaj solidna.

Trden aluminijast okvir, dobra lega na cesti
Kljub vsem privlačnim oblikovnim potezam pa se najpomembnejše novosti pri jetforceu skrivajo pod kožo, točneje v njegovem okostju in srcu, če se še malo bolj anatomsko izrazim. Namesto klasičnega okvirja iz varjenih cevi se jetforce ponaša z aluminijastim okvirjem DPF (Direct Perimetric Frame), ki ob enaki teži kot konvencionalen okvir zagotavlja precej večjo trdnost. To se pozna pri dobri legi na cesti, k čemur pripomore tudi zadnja nihajka, ki je vpeta v samo težišče skuterja. Zaradi tega jetforce učinkovito požira cestne neravnine, a se ob tem praktično skoraj nič ne pozibava. Vpetje nihajke je namreč tako kot pri motociklih in ne preko gumijastih selen blokov kakor pri običajnih skuterjih. Pohvaliti velja tudi majhen obračalni krog in s tem povezano okretnost.

Povezan zavorni sistem
Zavore spredaj in zadaj sestavljajo zavorni diski, sprednji meri v premeru 226 mm, zadnji pa 190 mm. Testni jetforce je bil opremljen tudi s povezanim zavornim sistemom SBC, tako da za zaviranje uporabljate le levo zavorno ročico, posebna enota pa razporedi zavorno silo na sprednje in zadnje kolo glede na razmere na cesti. Ob tem velja omeniti, da poleg privajanja na zaviranje z levo roko, sistem ob ostrem in nenadnem zaviranju na testu ni vedno deloval kakor bi moral in zgodilo se je, da je zadnje kolo blokiralo, medtem ko je bilo na sprednjem še nekaj rezerve. Desna zavorna ročica deluje le na zadnje kolo in je zgolj pomožna zavora.

Neposreden vbrizg goriva, poln zvok motorja
Srce peugeota jetforce 50 predstavlja vodno hlajen 50-kubični dvotaktni enovaljnik, ki se ponaša z neposrednim vbrizgom goriva TSDI. Pogonska shema z brezstopenjskim avtomatskim menjalnikom predstavlja dober kompromis med pospeški in končno hitrostjo, saj je jetforce prijetno poskočen, testni pa je dosegal že uporabne in nekoliko višje hitrosti od zakonsko zamorjenih. Ob vsem tem se je poraba goriva gibala okoli 2,6 litra na sto testnih kilometrov. Dosežek je, če ga primerjamo z z uplinjačem opremljenimi skuterji izjemno soliden, vendar med konkurenti s prav tako elektronskim vbrizgom goriva zgolj povprečen. Motor je tudi precej glasen, a nikakor ni moteč, saj se oglaša z izrazitim in polnim zvokom. Izpuh je nenavadno velik za 50-kubični strojček in je tudi edini del jetforcea, ki oblikovno izstopa iz celotne podobe.

Zelo soliden končni vtis, a obenem tudi (pre)drag
In kakšna je končna ocena? Peugeot jetforce 50 je vsekakor trenutno najnaprednejši skuter na našem trgu oziroma nasploh. Pohvaliti velja tako tehniko kot tudi obliko, a kljub temu je jetforce obdržal nekatere slabosti športnih skuterjev, kot je na primer nizko nasajeno krmilo in skromen prtljažni prostor pod sedežem. In še eno slabost lahko omenim, ceno. Kljub vsej svoji tehnični dovršenosti in ekskluzivnosti je 710 tisoč tolarjev za peugeot jetforce 50 SBC vsaj zelo zelo veliko če že ne preveč denarja. Peugeotovi trgovci ponujajo tudi različico brez povezanega zavornega sistema, ki je za 30 tisočakov cenejša. A to je vseeno še veliko denarja, vsekakor preveč za najstniški žep.

Besedilo: Anže Jamnik
Foto: Miloš Milač