Njeno predhodnico so izdelovali kar deset let, njena oblika pa je bila za tiste čase revolucionarna. Pravzaprav njena jajčasta pojava ni dobila posnemovalcev, skoraj bi lahko zatrdili, da je šlo za oblikovalsko slepo ulico. Sedanja generacija prekinja tradicijo, je namreč sveža in drzna, njeno uporabnost pa poudarja ekonomični dizelski motor in prostorna ter udobna notranjost.
Lep prednji, nekoliko manj zadnji del
Previa je lep primer, da se kljub oblikovno ne najbolje uspelim primerkom v preteklosti pri Toyoti stvari spreminjajo na bolje. To nam postane jasno že na prvi pogled, kjer predvsem prednje luči delujejo sveže in prefinjeno, njihova oblika pa se lepo staplja s celotno podobo. Previa deluje zelo masivno, a hkrati elegantno. Zanimiv je pogled z boka, kjer se sredinska linija na vratih proti zadku strmo dvigne, kar bi lahko razumeli kot nadaljevanje filozofije sprednjega dela. Opazne so tudi vratne kljuke v barvi karoserije. Steklene površine so na čelu z vetrobranskim steklom velike, zadnji del je prijetno zatemnjen, zato veliki enoprostorec deluje celo nekoliko skrivnostno. Še najmanj razburljiv je zadnji del, kjer je značilen ne najbolj sodoben svetlobni pas prek celotne širine z ležečimi, večdelnimi lučmi. Nelogično se zdi, da so tako velik in masiven avtomobil obuli v premajhna 15-palčna kolesa, pri čemer pa previa posebej med japonskimi avtomobili ni osamljen primer.
Trije »kubiki« prostora
Prostor? Kar precej ga najdemo tako po dolžini kot širini potniške kabine, le potniki na zadnjih dveh sedežih ga imajo nekoliko manj. Kot pri večini enoprostorcev , se tudi v previi sedi višje in nekoliko bolj izravnano, zato je vidljivost iz vozila zelo dobra, olajšan pa je tudi vstopanje in izstopanje iz vozila. Tudi ob sedmih sedežih je zaradi velike dolžine (4750 mm) vozila za prtljago dovolj prostora, prtljažni prostor tedaj meri 515 litrov. Ob prevažanju velikih tovorov se je potrebno nekoliko spotiti z odstranitvijo sedežev, vendar se previa odkupi s skoraj tremi kubičnimi metri prostora. Pohvalno je veliko število odlagalnih prostorov, svetil in šob za zračenje, ki so raztreseni po vsej kabini. Šobe v drugi in tretji vrsti so nameščene ob strani, ne pa na strehi, kot je to na primer značilno za volkswagna sharana in forda galaxyja.
Merilniki na sredini
Pogled z voznikovega sedeža odkrije namestitev instrumentov na sredini armaturne plošče, tik pod vetrobranskim steklom, kar pomeni, da so pri gledanju naravnost na cesto slabo vidni. Za razliko od yarisa so uporabili klasične analogne merilnike, kar se zdi bolj pregledna rešitev. Stikala so na dosegu roke, zelo pohvalen je majhen prikazovalnik parkirnih senzorjev, ki se nahajajo na vseh štirih kotih vozila in zagotavljajo uspešno parkiranje tudi manj veščim voznikom.
Prednji pogon namesto zadnjega
V primerjavi s prejšnjo generacijo, ki je imela sredinsko nameščen motor in pogon na zadnji kolesni par, ima nova previa prednji pogon. Spremenjena zasnova in medosna razdalja, ki meri točno 2900 mm, zagotavljata predvsem več prostora v notranjosti. Tudi lega na cesti je precej boljša kot prej, čeprav je predvsem pri vožnji iz ovinkov potrebno paziti na dolg zadek. Z avtomobilom se lepo pelje tako po stranskih cestah kot tudi po avtocesti, ne moti niti nekoliko slabša podlaga, saj je kakovost izdelave dobra.
Motor ravno zadostuje
Dizelski agregat s tehnologijo vbrizga po skupnem vodu in štiriventilsko tehnologijo je opremljen s hladilnikom vstopnega zraka. D-4D zmore 116 KM, 250 Nm navora pa je na voljo v širokem območju med 1.800 in 3.200 vrtljaji. To zagotavlja udobno in umirjeno vožnjo, ne pa tudi športne, saj pospeški od nič do sto kilometrov na uro znašajo 13,6 s, končna hitrost pa 175 km/h. Motor je nekoliko preskromno zvočno izoliran, tako da potniki ves čas slišijo, da gre za dizelsko gnano previo. Je pa precej tišji kot v denimo RAV4 in corolli. Pohvalni pa so nizki stroški, saj je bila povprečna poraba goriva na testu le 7,6 l/100 km. Menjalnik sodi v razredno povprečje.
Ljudje jo premalo poznajo
Varnostna oprema je že v osnovi bogata. Potniki ne pogrešajo praktično ničesar, le varnostni vreči sta na voljo le za voznika in sopotnika. Sem sodijo še protiblokirni zavorni sistem ABS, sistem za porazdelitev zavorne moči EBD, šest tritočkovnih varnostnih pasov, priprava za vgradnjo otroškega sedeža ISOFIX ter bočne ojačitve. Pohvalna so drsna vrata na obeh straneh, med serijsko opremo sodijo še daljinsko centralno zaklepanje, električna stekla spredaj in zadaj, klimatska naprava, nosilci za prtljažnik ter potovalni računalnik. Tako opremljena previa stane 8.040.000 SIT, pri slovenskem uvozniku pa bi lahko javnost nekoliko bolj opozorili nanjo. To si namreč zasluži.
Besedilo: Mitja Koželj
Foto: Miloš Milač
