Obetavna novinka s sedmimi sedeži

Testi, Toyota

Čeprav iz Toyote prihaja vest o razvoju novega dizelskega motorja, ki je napovedan za prihodnje leto, je D-4D s 116 KM še vedno pridno na delu široki paleti modelov te znamke. Kot je bilo pričakovano,…

Čeprav iz Toyote prihaja vest o razvoju novega dizelskega motorja, ki je napovedan za prihodnje leto, je D-4D s 116 KM še vedno pridno na delu široki paleti modelov te znamke. Kot je bilo pričakovano, ga je dobila tudi nova corolla verso, ki kljub kompaktnim meram ponuja prostor sedmim potnikom, pa tudi v drugih kategorijah se izkaže za skoraj brezhibno družinsko izbiro. Preizkusili smo jo z radodarnim paketom opreme sol.

Staremu znancu so šteti dnevi

Če že 2.0-litrski dizelski štirivaljnik doslej ni prejemal najvišjih ocen glede mirnega, predvsem pa tihega delovanja, so se Toyotini inženirji tokrat res potrudili. Zvočna zatesnitev tako motornega, kot potniškega prostora, sta zelo dobri, zato voznik nehote pomisli, da kolesa poganja novinec in ne agregat, ki se je medtem že udobno namestil na prestol Toyotine dizelske ponudbe. Največjo moč 85 kW/116 KM doseže pri 3.600 vrtljajih, največji navor 280 Nm pa med 2.000 in 2.200 vrtljaji v minuti. Skoraj tono in pol suhe teže do hitrosti sto km/h požene v 12,6 s, medtem ko se merilnik hitrosti ustavi pri 180 km/h. Zmogljivosti niso ravno vrhunske, pač pa za umirjeno vožnjo popolnoma zadostujejo. Predvsem bi si želeli izrazitejšega navora pri nižjih vrtljajih, ob tem pa mirnejši tek z manj tresljaji, zadovoljni pa smo bili s povprečno porabo v višini 6,5 l. Moč se na sprednji kolesni par prenaša prek dovolj natančnega petstopenjskega ročnega menjalnika, ki bi lahko imel prestavo več.

Nezgrešljiva oblika in »baročne« zadnje luči

Corolla verso je že na prvi pogled nezgrešljiv avtomobil. Mimoidoči se spredaj najprej sreča z velikimi, skoraj trikotnimi lučmi z integriranimi smerniki, zaobljenim pokrovom motorja, ki se prične z nagubano masko motorja in konča v velikem položnem vetrobranskem steklu. Strešna linija se proti zadku rahlo spušča in tik pred koncem naredi zavihek, ki poudarja dinamiko zadnjega dela s pokončnimi, zaradi obilici svetleče plastike rahlo »baročnimi« lučmi. Tam najdemo tudi značilni »jeziček«, ki se nekoliko globlje zajeda v bok vozila. Peterokotno steklo prtljažnika malce spominja na tisto pri alfi 147 in deluje zelo sodobno, prav tako le pri paketu sol serijski strešni nosilci. Od svoje predhodnice je corolla verso daljša za 12 cm in v dolžino meri 4,36 m, še bolj, kar za 15 cm se je povečala medosna razdalja in s 2,75 m obljublja resnično prostorno notranjost.

V tretji vrsti kot ponavadi le za silo

Tam se novinka resnično razdaja in ponuja sedem sedežev, dasi vemo, kakšno je ponavadi sedenje čisto v zadnji vrsti. Čeprav so zadnja vrata velika in skupaj z naprej pomičnim stranskim sedežem v drugi vrsti obljubljajo enostaven vstop, visokoraslim potnikom tam sedenje odsvetujemo. Kompaktni velikostni razred pač ne dela prostorskih čudežev, je pa notranjost corolle verso kljub temu še kako uporabna. Sistem »Easy 7« namreč omogoča, da z enostavnimi prijemi na hitro opravimo z vsemi petimi sedeži v drugi in tretji vrsti in pridobimo popolnoma ravno površino oziroma 1563 uporabnih litrov. Z vsemi sedeži na mestu se ta številka zniža na skromnih 63 l, merjeno do oken. Za zelo številno družino, ki se odpravlja na dopust, je torej Japonka še vedno premajhna, vsem ostalim pa omogoča zvrhano mero uporabnega in prilagodljivega prostora.

Vzorno razporejeni elementi in prevladujoča črna barva

V drugi vrsti so sedeži vzdolžno pomični (za 24 cm), ugaja pa tudi možnost spreminjanja naklona naslonjala. Zaradi odsotnosti sredinskega tunela je prostora za noge tam več kot dovolj, tudi glave se ne bodo pritoževale. Voznik in njegov sopotnik sedita na izdatno odmerjenih in po višini nastavljivih sedežih s čvrstim oblazinjenjem, ki delujejo precej germansko. Pred njima se razprostira sodobna armaturna plošča s sredinsko konzolo, ki s kombinacijo srebrne in prosojne zelene plastike malce spominja na namizne avdio sisteme. Nekaterim je to všeč, drugim ne, ni pa nobenega dvoma o preglednosti in ergonomiji stikal, še več, njihova postavitev je skoraj vzorna. Najdemo jih tudi na prijetno oblikovanemu in z usnjem prevlečenemu volanskemu obroču, ki je nastavljiv po višini in globini. Sicer v notranjosti prevladuje črnina, ki so jo oblikovalci skušali pretrgati z različnimi dodatki, najbolj neuspešno na plastični obrobi sicer na pravem mestu nameščene prestavne ročice, ki nedvomno deluje preveč plastično in prav nič ugledno. Ostali materiali so precej boljše kakovosti, o izdelavi tudi vse dobro, enoprostorska corolla pa se izkaže tudi s številnimi, lahko dostopnimi odlagališči.

Popolna varnostna oprema in zanesljiva lega

Ne glede na to, koliko sopotnikov se odzove na vabilo, gre s corollo verso brez težav. Nova generacija je dobila dodelano podvozje in pri paketu opreme sol popolno varnostno opremo. Ne manjka namreč ničesar: ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile, štiri varnostne blazine in varnostni zavesi za drugo in tretjo vrsto, povsod tritočkovni varnostni pasovi in vzglavniki, elektronski nadzor zdrsa gnanih koles in nadzor stabilnosti vozila in novost v tem segmentu, varnostna blazina, ki pred poškodbami ščiti voznikova kolena. Lega na cesti je zanesljiva in neproblematična, ob pretiravanju v zavojih navzven sili le nos, kar enostavno razrešimo z odvzemom plina. Tudi nagibanja je malo, držanje smeri pa tudi pri visoki hitrosti izvrstno.

Visoka končna ocena

»Dobro blago se samo hvali«, se glasi znani pregovor, ki ga lahko zapišemo na tem mestu. Toyoti je namreč uspel izdelek, ki je naš preizkus opravil skorajda brez zamer. Corolla verso prepriča s prostornostjo, prilagodljivostjo, uporabnostjo, ergonomijo, kakovostjo izdelave in zelo bogato opremo, medtem ko na drugi strani najdemo le dizelski agregat, ki je že nekoliko v letih. Za ceno 5.476.000 slovenskih tolarjev kupec dobi popoln spisek opreme, kamor poleg zgoraj zapisanega sodi tudi samodejna klimatska naprava, potovalni računalnik, rolo prtljažnega prostora, radio s CD-jem in šestimi zvočniki, tempomat, brisalce z dežnim senzorjem, strešne nosilce, aluminijasta platišča in še bi lahko naštevali.

Foto: Miloš Milač